Siva

Zelo rada imam barve in v različnih obdobjih me prevzamejo določene barve oziroma barvne kombinacije. Ponavadi vzljubim določen oddtenek barve in potem postopoma celo paleto od najsvetlejše, pastelne do najtemnejšega odtenka. Ko sem bila mula, je bila moja najljubša barva vijolična, potem sem imela obdobje črne, ki je bila omejena izključno na mojo garderobo, potem je sledilo "natur" obdobje, ko je prevladovala rjava v vsej svoji pestrosti, od peščene, sivo rjave, do čokoladne. Enkrat vmes me je očarala zelena, ki jo imam še vedno zelo rada in če me otroci vprašajo, katero barvo imam najraje, vedno izstrelim - zeleno! Iz kolažev, ki sem ju sestavila za današnjo objavo, ste najbrž že razbrali, da je siva barva tista, ki jo imam trenutno najraje. Če sem čisto iskrena, moram napisati, da me je obsedla. To si že moram priznati, če ne prej, pa ko odprem omaro, čeprav se sliši malo otročje. Siva je dobesedno preplavila mojo garderobno omaro in se počasi seli tudi drugam. V dnevni sobi sta zdaj dve steni že sivi in obstaja resna nevarnost, da se bom z barvo in čopiči oz. valjarčki spravila še na eno izmed otroških sob, pa tudi spalnico imam že dolgo v mislih (temno sivo, nekaj takega kot tamle zgoraj). Jap, tole traja že kaki dve leti ... bomo videli, kam me bo pripeljalo. Kaj pa vi, imate kakšne podobne "probleme"?
Kolažek zgoraj je iz mojih mapic na Pinterestu. Spodaj pa izbor iz Etsyja.

1. obešanka z oblački, Mosey, 2. svilena torbica z rožo, BagNoir, 3. sivo bele papirnate slamice, CupcakeSocial, 4. print dežne kapljice, Priss Designs, 5. tunika, cocoricooo, 6. plašček, ramies, 7. nakupovalka, ozetta, 8. topli filc copati, kadabros

P. S.: Tistega ježka zgoraj, ki je dekoracija in obenem pepelnik, sem našla na Pinterestu in takoj pripela. Točno takšnega imam namreč tudi sama in je moj drag spomin na dedka. Samo da je bil moj dejansko uporabljan kot pepelnik in je v precej slabem stanju, nekaj okrušenih konic in brez najmanjšega ježka, šmrk. Zdaj je zgloncan in ga hranim na polički. Prejle, ko sem odprla Etsy, da bi preverila linke, pa zagledam takšnega, le da v zlati barvi, tule.

SMALL MAGAZINE

Spletne revije so super, se vam ne zdi? Knjige res ne bi mogla brati takole v elektronski obliki ampak revijo pa z veseljem prelistam. Všeč mi je, ker so pogosto navedeni linki, ki te pripeljejo do izvorne spletne strani ali trgovine. Poleg tega je pri teh revijah ponavadi poudarek na podobah in ne toliko na tekstu, kar je fino, še posebno če ičemo kako inspiracijo za ustvarjanje ali pa samo za sanjarjenje o tem kaj bomo, ko enkrat bomo. No, tale small magazine je kot sem nekje prebrala, sploh ena izmed prvih spletnih revij. Namenjena je otrokom in vsem, ki jih zanima otroška moda, ilustracije, dizajn in kreativni projekti namenjeni ustvarjanju z otroci. Ustanovili sta jo prijateljici, ki živita na dveh različnih kontinentih, Christine iz Texasa in Olivia iz Avstralije. Skupaj s prijatelji in sodelavci, jo takole na daljavo pa vendar zelo uspešno ustvarjata že kar nekaj časa. Zadnja številka je že 18-ta po vrsti, izšla je julija tako da se najbrž prav kmalu obeta nova jesenska številka.

S sonca pod kap

Kaj pa naj človek drugega naredi, kadar so takšni "pasji" dnevi. Z mojimi fanti smo se odpravili v Bohinj, ki je naša najpogostejša poletna destinacija. Poleg morja, se razume. Ker smo letos na morju manj kot običajno, se pogosteje odpravimo na Gorenjsko. Pa tudi na Dolenjsko gremo radi, k našim dragim prijateljem, ležat pod trto in se vozit s traktorjem. Zdaj, ko imamo vsi škorčke, nič več ne skačemo v mrzlo Krko, ampak se raje zapeljemo v Dolenjske toplice. Tudi prav, samo da je zraven voda. Če ni jezera, reke ali bazena, pa se tudi najde priročna rešitev. Tu so vodne bombe, ki jih imamo pri sebi vedno polne žepe, kar tako, za vsak primer, če komu postane neznosno vroče ali pa malo drugače, bolj za hec. Malo sem že naveličana poletne vročine, čeprav mi je po drugi strani kar malce žal, da se že izteka. Tako je vsako leto: težko čakam na novi letni čas, kar koli že ta prinaša - jesenske barve, buče, hladnejše dneve in sneg, ali pa vnovično prebujenje narave .... Kmalu ko se bo jesen zresnila in dozorela, bom začela pogrešati lahna oblačilca in poležavanja v viseči mreži.

These last few days are too hot to work, so me and my boys decided to cool down in our usual sommer destination Lake Bohinj. We also went to wisit our dear frends in the contryside of Dolenjska region, where we use to swim in a beautifoul river Krka. But now we all have small kids, and we adapt, chooseing a compromise, swiming pool in Spa Dolenjske toplice. But just in case there is no lake, river or even no swiming pool, we allways carry water bombs in our pockets. They are great, we love them! I'm allready looking forvard a new season, Autumn colors, colder days and new hollidays....in one way. But when the Autumn starts to become more and more cold and rainy, I'll miss the laisy sommer days again. Same story, every year. Vsakič ista zgodba.

S sosedovga travnika

Sem strastna nabiralka. Včasih sem veliko nabirala zelišča, tega me je naučila tašča za kar sem ji zelo hvaležna. Domači čajčki so nekaj čisto drugega kot tiste kupljene filter vrečke. To navado sem zadnja leta opustila, ker grem redkeje v gore in če že grem so ponavadi zraven še škorčki. Ampak z rožcami je drugače, lažje, manj koncentracije je potrebno. Poleg tega me ne zanimajo samo cvetlice ampak tudi kaka lepa veja ali jagodičje, ki lepo popestri šopek. Tako je moj šopek sorazmerno hitro sestavljen, kar je fino predvsem za tiste ki so z mano, ker potem se jim ni treba kar naprej ustavljati in oprezati za mano. Ne morem si kaj, kadar sem v naravi se spremenim v "oko sokolovo" in sem ves čas na preži za kakimi zanimivimi rastlinami. Najhuje je pa v avtu, kadar sem sovoznica (da se razumemo) opazim najbolj zanimive rastline, na najbolj nemogočih mestih. Jasno. Včasih se tudi dejansko ustavimo ampak tega ne počnem prepogosto :-). Je pa hudo, ko drvimo po avtocesti in skozi avtomobilsko šipo zagledam nekaj čudovitega, tam zgoraj, na kakih skalah po možnosti....
Teli šopki so nabrani v bližnji okolici, na sosedovih travnikih in nekaj tudi v Polhograjcih. K objavi pa sta me spodbudili Katja in Zulejka , ki sta nedavno tega "šopkarili", kot se je simpatično izrazila Katja. In če vam cvetličnih aranžmajev še kar ni dovolj, si poglejte tole. Holly je ena izmed mojih najljubših blogerk.

Picking flowers and herbs is one of my favorite hobbies, and I´ve to say that I´m very passionate about that. My mother in law tought me how to gather medical herbs, for which I am very grateful to her. But since we have small kids I don´t practice that so often any more. I focus more on flowers for bouquets and various arrangements wich I love to create. When I´m aut in the woods or in the mountains I´m constantly watching for interesting plants. I can´t help myself  but I actually transform into an Eagle Eye. The worst thing is when I drive in the car, then I notice the most beautiful plants in the most impossible places.
Sometimes I even ask my husband to stop the car, but not to offten ( I don´t wont you to get the wrong impression of me :-), really) !
I picked these flowers in the neighbor's lawn and in the hill close to my house. This post was inspired by Katja and Zulejka. These two girls know how to make beautiful bouquets. And if you want more inspired bouquets, look at this, Holly is one of my favorite bloggers.

HERZENSART

Angeli varuhi

Morska deklica

Viking

Babičin šivalni stroj ima posebno mesto v ateljeju.

Ideje se rodijo v skicirki.

Kdo si ne bi želel takšnega kreativnega prostora?

Sandra Monat na delu.

Srčna viteza

Dragi moji, zadnje čase veliko pavziram, saj so navsezadnje počitnice in je treba poskrbeti, da imajo otroci, in jaz z njimi, čim bolj zanimivo in dogodivščin polno poletje. Dnevi kar frčijo in spet se mi zdi, da bo poletja še prekmalu konec. No, zdajle morda vseeno ne bi o tem, jamranje pride na vrsto novembra, ki je zame najbolj otožen mesec.
Tokrat bi vam rada predstavila Sandro Monat in njeno majhno podjetje Herzensart. Sandra je ena izmed tistih kreativnih žensk, ki sem jih odkrila pred dobrima dvema letoma. Bile so živa spodbuda in nekakšne muze nastajajočega Studia13. Kar nekaj jih je, zato sem se odločila, da vam vsakič predstavim po eno in sicer pod skupnim imenovalcem Lutkarice.
Sandra je svoje podjetje ustanovila pred šestimi leti in od takrat naprej je v svojem studiu v Seigburgu pri Bonnu ustvarila že celo vrsto ljubkih, mehkih karakterjev. Poleg čudovitih igrač oziroma blazin iz blaga se je njena ponudba kmalu razširila na melaminske krožnike, gumijaste štampiljke, voščilnice in podobno. Nekaj iz njene ponudbe si lahko ogledate na zgornjih fotografijah, ki sem si jih izposodila na njenem blogu. Sandra sama oblikuje in šiva svoje izdelke, ki so zato narejeni v majhnih serijah oziroma so unikatni. Zelo mi je všeč njen sodoben in prečiščen slog oblikovanja, moj najljubši lik pa je viking, ki je že nekaj časa na mojem seznamu želja.

Dear frends, I´ve been very busy organising summer activities for my boys lately. Apparently there isn't much time for sewing and blogging. So it came across my mind that this would be perfect oportunity to introduce some realy creative ladies, who I admire very much, and who are a true source of an inspiration for me. This time I would like you to dive into the beautiful world of Sandra Monats creatures. I´ve found out about her brand Herzensart two years ago and since then I have a big crush on these lovely, soft creatures of hers. And my favorite.....it´s quite difficult to deside, but her brave Vikings are definitely on my wish list.

Vezena zgodba

Ponavadi z Natanom in Nilom na morju narišemo kakšno razglednico letos pa sem jo kar izvezla. Tole je ena naša interna zgodbica, sem paše še pesmica, ki si jo prepevamo ampak zdaj je namesto nje sonce. To pa zato, ker sem vzela predebelo šivanko in sem jo tako težko potiskala skozi tkanino, da so me prsti od vezenja boleli. Ker bi blo preveč besed za izvest, smo se skupaj odločili za bližnjico. Sicer je pa tole vezenje nastalo za Almirin projekt vezene zgodbe.

Iz albuma

Nazaj in spet v polnem teku. Fotografirala sem kot ponavadi-preveč, zdaj pa brišem in organiziram. Odkar smo se selili in to v kratkem času dvakrat, poskušam biti racionalna in ne kopičiti stvari. Poskušam se držati načela manj je več, kar me je teoretično vedno navduševalo, le s prenosom v prakso sem imela pogosto težave. Noro je kaj vse se najde oziroma nabere v kleti stanovanja štiričlanske družinice. Ko smo s prijatelji začeli nositi ven, kar se je nabralo v desetih letih in še malo, sem si dokončno morala priznati, da sodim tudi jaz med tiste, ki radi hrčkarijo. To se bo spremenilo! Takšno zaobljubo sem dala sama sebi pred dvema letoma. Saj gre, počasi, ampak vztrajam. Spodaj je en kolažek (tko rada jih delam) in še nekaj fotk, ki bodo ostale.