Petkova barvna inspiracija

slika, Erin Gregory

Danes sem za barvno inspiracijo izbrala tale šopek in sicer iz dveh razlogov. Ta letni čas je zame čas šopkarjenja. Na pasjih sprehodih, po travnikih in v gozdovih se preprosto ne morem upreti vsem zanimivim rastlinam in kar naprej sestavljam šopke. Sem že pomislila, da bi jih fotografirala in vam jih tukaj pokazala, samo me skrbi kaj si boste mislili o meni. Občasno kakšnega objavim na Instagramu, če vas zanima, pokukajte sem. Moji fantje so me že malo naveličani, ker me na sprehodih kar naprej čakajo in menda pretiravam. Ne morem si pomagat, naravnost uživam v nabiranju in sestavljanju teh divjih šopkov. Včasih sanjam o tem, da bi imela cvetličarno, kjer bi delala šopke iz divjih rastlin ali pa bi slednje kombinirala z gojenimi. Mislila sem, da se to dnevno sanjarjenje izpoje ob koncu pubertete, pa se pri meni ni. Še kar traja, čeprav sem, kot bi temu lahko rekli že zrela ženska in tudi življenje me je že parkrat krepko soočilo z "kruto" realnostjo.
Verjamem v to, da je življenje tako kot si ga naredimo. Melodrama, kriminalka, komedija, grozljivka ...marsikaj generiramo sami, z razpoloženjem ali pa z odnosom do drugih ljudi. Čeprav po naravi nisem prevelik optimist, se trudim na življenje gledati z rožnatimi očali. Seveda mi pogosto ne uspeva. Se pa trudim in to je najbrž tudi že nekaj, se vam ne zdi? Ugotovila sem, da mi šport oziroma fizičen napor pomaga, še posebno takrat, ko se mi na glavo usede temen oblak. Ponavadi se zaletim v hrib, bližje ko sem vrhu, bolj lahka je glava in tudi slika je precej bolj jasna.
Jah, spet sem mal zašla :), tok zavesti me je odnesel, bi rekel moj moški. Pa vseeno, zanima me vaše razmišljanje na to temo. Predvsem pa tudi to, kako se vi spravite v pogon in boljše razpoloženje, če se vas loti melanholija?
Aja, slikca, saj res! Sem rekla da sem jo izbrala iz dveh razlogov, ane? Drugi je ta, da je vreme spet lepo in bo spet več priložnosti za slikanje, slikam namreč najraje zunaj, na terasi. Že nekaj časa imam v shrambi veliko, zares veliko platno. Čakam na pravo inspiracijo, tako barvno kot glede kompozicije, medtem pa listam po internetu in zbiram ideje na Pinterestu. Avtorica tihožitja zgoraj je Erin Gregory,  slika pa me je pritegnila predvsem zaradi izjemnih barvnih kombinacij. Če je všeč tudi vam, pokukajte še tukaj, mogoče najdete kakšno, ki je še bolj po vašem okusu.
Lep vikend vam želim.

Knjiga

oblikovanje naslovnice Pika vejica

Končno lahko s ponosom in zanosom najavim, da je knjiga Delavnica polna nereda tik pred izidom. O Zavodu lab laar sem vam tukaj že pisala, prav tako o projektu Delavnica polna nereda. Knjiga predstavlja 33 sodobnih slovenskih rokodelcev in je obenem prva publikacija, ki na reflektirano analitičen način obravnava pojav sodobnih rokodelcev pri nas.
Če si dovolim malo patetike bom rekla, da je ta knjiga otrok Maje Korun Hočevar, Maja Pavčka in moje malenkosti, ki smo se projekta lotili povsem entuzijastično in vanj vložili ogromno svojega časa in energije. Knjiga je skupaj z terenskim delom nastajala skoraj leto in pol, za kar je bilo potrebno zares veliko odrekanja. Brez velike podpore domačih  kaj takšnega seveda ne bi bilo možno izpeljati, zato  bi se tukaj še enkrat rada zahvalila dragemu Urbanu za neizmerno potrpežljivost in ogromno podporo tudi pri pisanju. Brez njega mi ne bi uspelo.
Kaj več o knjigi si lahko preberete tudi na lab laarovi spletni strani. Če pa vas knjiga zanima in bi jo morda želeli kupiti naj povem, dragi moji bralci, da jo zdaj še v prednaročilu lahko nabavite 20% ceneje. Knjiga bo imela 192 strani in bo v trdi vezavi, v prosti prodaji bo stala 35€, prednaročniška cena pa je 28€. Prednaročniška cena velja do konca meseva maja, ko pride knjiga iz tiskarne.
Kako naročiti? Knjigo naročite na elektronskem naslovu zavoda zavod.laar@gmail.com, plačate pa jo na TRR SI56 1010 0005 1304 653, račun je odprt pri Banki Koper, ob naročilu pripišite naslov kamor vam bomo, ob izidu, knjigo poslali brez poštnine.
Ker je bilo naše delo volontersko in smo imeli zagotovljena sredstva le za tisk knjige, obenem pa razpolagamo le z polovico naklade, bomo vašega naročila še toliko bolj veseli. Na ta način boste obenem podprli tudi delovanje Zavoda lab laar.
Za konec pa še nekaj fotografij, kot mali "sneek peek" v notranjost knjige.

fotografija, Maj Pavček

fotografija, Maj Pavček

fotografija, Maj Pavček

fotografija, Maj Pavček

fotografija, Maj Pavček

fotgrafija, Maj Pavček

Petkova barvna inspiracija

Podaljšan vikend je že tukaj in glede na vremensko napoved bo v znamenju hrane, kavča in dobrih filmov. Že vnaprej se veselim tudi počasnega prebujanja in pitja kave v postelji. V soboto bomo z mulci barvali jajčka, namesto potice bom spekla cimetove rolice in to je to, kar se naših velikonočnih praznikov tiče. Tokrat je moja mama v tujini, zato bosta otroka prikrajšana za iskanje jajčk in sladkih dobrot po travniku in bližnjem gozdičku. To je nekaj kar povezujeta z babi, zato se moram sama spomnit kaj drugega.
Moj vikend bo torej v znamenju druženja z fanti, zato sem za današnjo barvno inspiracijo izbrala to fotografijo. So vam všeč te barve?

London calling

SCP

SCP

SCP

SCP

Tole objavo sem pa mečkala do nezavesti. Malo tudi zato, ker sem ugotovila, da pravzaprav nimam veliko za povedat. Tale fotoreportaža iz londonskih interior dizajn štacun je bolj ali manj samo paša za oči. No, nekako tako je izgledal tudi moj šoping, bolj z očmi kot z denarnico.
Prvič sem bila v Londonu z mulčki. Tja smo se odpravili na željo starejšega sina in sicer med zimskimi šolskimi počitnicami. Nismo ravno smučarska družina, čeprav smo radi v naravi in tudi na snegu. Ponavadi gremo v hribe in se sankamo ali pa gremo tečt na smučeh, toda letos kot veste snega pravzaprav sploh ni bilo in tako je padla odločitev za London.
Moj seznam razstav in kotičkov, ki bi jih rada obiskala je bil ob prihodu domov skorajda v celoti neodkljukan. Sploh ne vem kaj sem mislila, kajti škorca sta imela en kup idej in ker so bile to njune počitnice sva se jima midva z moškim seveda prilagodila.

SCP

SCP

SCP

Anthropologie

Anthropologie

Anthropologie

Časa za samostojno vandranje po mestu pravzaprav nisem imela, sem si pa izborila sprehod po treh interior trgovinah in sicer SCP, West Elm in Anthropologie. V vsaki izmed omenjenih bi brez problema lahko zapravila po par stotakov, vendar nisem. Kupila sem si samo par dišečih sveč v West Elmu, ker so bile preprosto "neodoljive", sem pa potem naslednji dan, ko sem bila v Anthropologie ugotovila, da imajo še lepše in prav tako lepo dišeče. Žal mi je tudi za knjigo Sibelle Court, Gypsy, ki si jo že dalj časa želim in zdaj ko sem jo imela priložnost prelistati še toliko bolj. Ko sem jo pa imela v rokah in sem tehtala med da in ne, sem kar naenkrat ugotovila, da pa to res ni nekaj kar v tem trenutku nujno potrebujem. Sicer pa so tukaj še vedno spletne knjigarne in zagotovo pride trenutek, ko se mi bo zdelo, da jo moram nujno imeti. Vas zanima v kateri trgovini sem se najdalj časa zadržala? Saj ni težko ugotoviti, od tam imam največ fotografij, čeprav tudi drugi dve nista od muh.

Anthropologie

Anthropologie

West Elm

West Elm

West Elm

Pred kratkim, ko je imel moj mlajši sin rojstni dan in sem ga peljala v eno izmed trgovin z igračkami, sem mu rekla da si za toliko in toliko lahko izbere kar koli želi. Njegov zmeden izraz na obrazu ob dejstvu, da lahko zapravlja, pa spet ne preveč, me je zelo spomnil na moje občutke, ko sem si Londonu ogledovala, kaj vse imajo za ponuditi v omenjenih trgovinah.
Kakšne so pa kaj vaše nakupovalne navade? Koliko si dovolite zapravljati za lepe, vendar ne nujno potrebne stvari?

Tri reči

Lenoba sem. Obljubila sem vam eno poročilo iz pohajkovanja po Londonu, pa kar cincam. Teden se tko hito zavrti okrog, ampak bom, bom.
Kolk sem zadovoljna z novim fotoaparatkom, pardon, mobičem? Kot majhen otrok, res! Pa kamen se mi je odvalil, ker sem opravičila nakup...blazno bi se žrla če bi se izkazalo, da sem spet zapadla v nesmiselno trošenje. Pred časom sem se namreč odločila, da je treba v življenje spet uvest malo več skromnosti in se veselit bolj zaradi vsebine in ne toliko zaradi materialnih stvari. Ja sej vem, sliši se zlizano, sam je res. Pa sploh ni tko enostavno, vam povem, skušnjave so ves čas na preži. A imate vi tud kake podobne dileme?
Kar se pa tiče treh reči, v preteklem tednu...da mal pokomentiram fotke. Mam nouga, blazno simpatičnega prodajalca cvetja na tržnici. Tolk me je očaral s svojimi popusti in "za povrh" rožcami, da ni za povedat ;). No, on me tudi skuša, sem ga prokužila, najrajš bi vidu, da pridem vsaj dvakrat na teden. Ampak mu ne bo ratal.
Zaradi dežja se je moje priljubljeno sprehajališče spremenilo v blatni dol. Ampak meni je še vedno lepo na tistem polju.
Tečem, še kar redno...prosim če me kdo pohvali. Anitaaaa?? Zaenkrat po svoje, se pravi brez pravega reda in v kombinaciji z hitro hojo navzgor, po okoliških hribih. Tale naša Luna, mi ne dovoli ležat na zofi, na bombonjere je pa sploh alergična. Mislim, če me vidi z pralino v roki, jo takoj ukrade, če sem samo za trenutek neprevidna.

Tri reči

Tkole se včasih razvajam.

Otvorila sem tekaško sezono.

Breskove vejice v veži so pa darilo od mojega tasta. Ko je obrezoval sadovnjak se je spomnil name :)

Nekonsistentna sem, strašno. Se spomnite rubrike tri reči? Ne vem kdaj sem jo nazadnje objavila, mislim da maja. No, zdaj je spet tukaj :).
Instagram me še vedno zelo drži, nisem se ga še naveličala. Nasprotno, nabavila sem si nov telefon, jaz ki mi je to cela trauma, zato ker sem potem zmedena in rabim blazno dolgo, da se navadim na novo igračko. Skratka, nov telefon zato, da bom delala lepše fotke. Prvi dve sta narejeni s starim, tale breskova vejica pa že z novim telefonom. Upam da opazite razliko v kvaliteti, če ne se grem takoj kaznovat zaradi vsiljene potrebe po še enem nakupu.

Prva fotka mi je še posebno ljuba. Ponedeljek je bil enkrat za spremembo super dan in ker je vse klapalo sem se še nagradila z šopkom prekrasnih Ranunkulusov.
Druga fotka pa naznanja mojo pompozno otvoritev tekaške sezone :). Ponavadi začnem blazno zagreto in potem nekje vmes, še pred poletjem izgubim zagon. No tokrat to počnem malo bolj javno, po vzoru Judith de Graff, ki jo spremljam tudi na instagramu. Tam med drugim redno objavlja svoje tekaške fotke, ki so kot se za grafično oblikovalko spodobi, vedno zanimive. Meni se je zdela ideja super tudi zato ker bom morda na ta način bolj vztrajna, zato jo zdaj posnemam. En velik push up sem dobila pa tudi od Anite Česnik, ki me s svojo energičnostjo vedno znova fascinira. Ženska je ravnokar prišla iz porodnišnice in že veselo trimčka po Idriji. Bravo Anita!
Kaj pa je novega pri vas? Vas kaj zdeluje spomladanska utrujenost ali ste se ji uprli z fizično aktivnostjo?

Petkova barvna inspiracija

Tokrat ena nežna, spomladansko obarvana fotografija za inspiracijo. Vidim, da se mi sicer nenamerno ponavlja zelena barva, ki jo imam zelo rada. Medtem ko sem za pastele mislila da nekako niso moji, pa izgleda, da se v tem pogledu še ne poznam prav dobro. Tukaj (žal ne vem od kod je fotografija, sem jo imela celo večnost v računalniku) recimo se mi zdijo prav "kulski". Cel tale interier mi je zelo všeč in zlahka si sebe predstavljam na tistem kanapejčku s skodelico zelenega čaja in dobro knjigo v roki. Tapeta dih jemajoča, ravno tako zelena vintage mizica, da o šopku sploh ne izgubljam besed. Podobno vazo kot je ta na fotografiji imam doma in mislim, da bom tale šopek poskusila ponovit še v svoji dnevni sobi. Vam je všeč?