četrtek, 23. junij 2011

Komaj čakam.

Še čisto malo, dvakrat gremo spat in potem morjeee! Tako govorim svojim otrokom, ko me sprašujejo kdaj bo končno prišel dan ko gremo na morje. Za njiju je dan precej daljši kot zame in do odhoda se jima zdi še cela večnost. Meni pa je dan običajno prekratek in skoraj nikoli ne uspem narediti vsega kar sem si zamislila. Tokrat pa tudi jaz odštevam in komaj čakam.
















Fotografije za kolaž sem si sposodila pri GrainAndSilk oziroma Katarini Krizanovicovi. Se splača pogledat v to trgovinico, Katarinine fotografije so čudoviti utrinki sprehodov v naravi in nostalgično obarvane čustvene impresije. Če vam je tovrstna fotografija všeč, si še več lahko ogledate na njenem blogu in spletnem portfoliu.

torek, 21. junij 2011

Tadaaam!


Danes pa čisto na kratko in brez odvečnega besedičenja predstavljam frišno spletno stran Studia13. Zelo sem vesela in lahka kot perešček. Kako se vam zdi?

ponedeljek, 13. junij 2011

Bright side

Tale kolaž je pa za mojega preljubega škorčka in za vse moje najdražje. Da bi bili močni, modri in čimbolj veseli v naslednjih mesecih. Seveda pa tudi zame, ki se vse prevečkrat nagibam na temno stran. To je hecno, ker sem bila res dolgo prepričana, da sem po naravi optimist. Potem sem pa dokončno odrasla in spoznala, da življenje pa res ni vedno samo praznik in da me ob tistih "neprazničnih" časih zlahka zanese na temno stran. Tako sem si nekega dne kar lepo morala priznati, da sem  v bistvu pesimist. Jap, takle mamo. Ampak v resnici ni tko hudo, mislim da sodim v kategorijo zmernih pesimistov. Kako vem? Čisto preprosto, ves čas nekaj brcam, iščem poti in (ker sem vizualka) si sestavljam motivacijske podobe. Takšne, ki me spodbujajo in usmerjajo na svetlo stran. Te slikce zgoraj sem našla na Pinterestu.  Kako se pa vi "dvigujete" če ste v skrbeh, žalostni ali pa preprosto temačni?

ponedeljek, 23. maj 2011

Blogerski piknik



Letos mi je pa vendarle uspelo! Ne vem točno, katero po vrsti je bilo tokratno sobotno blogersko druženje, ki ga organizira Katja, ampak jaz sem se že lani spogledovala z idejo "iti ali ne iti". Tokrat mi je uspelo, pa tudi zadrega pred samimi novimi obrazi, na koncu ni bila prehuda. Sicer mi ni uspelo spoznati vseh, ker sem se večino časa držala bolj svojega kotička in prijetno kramljala s simpatičnima Sonjo in Zulejko. S Sonjo sva si, vsaj tako se mi zdi, tudi generacijsko blizu, in ker je ona tako "in" v sceni ter polna raznoraznega "crafterskega" znanja, sem se z zanimanjem prepustila njenim besedam.
Imeli smo tudi srečelov, tako smo si malo izmenjali svoje izdelke, kar se mi je zdelo res fajn. Jaz sem dobila tele super truper uhančke, ki jih je izdelala spretna filozofinja Maša. Moje darilce (jasno, mačkončka), pod številko 13, kar je še posebej zabavno, pa je izžrebala črnolasa Nina. No in zdi se mi, da je šel kar v prave roke. Prav njen blog - in seveda super luštne ilustracije - je bil, poleg  Katjinega Peperminta in Aninega Fensišmensi bloga, eden prvih domačih blogov, ki sem jih odkrila. Skoda ker slednje ni bilo, ker bi jo prav rada spoznala, no morda pa drugo leto.
Skratka bilo je luštno, vesela sem novih obrazov in predvsem zahvala Katji za pobudo in organizacijo. Hm, s tistimi, ki pa nismo uspeli poklepetati se bomo pa v prihodnje srečevali na blogih. Se že veselim!

Duma

Zadnjih štirinajst dni mamo pa pri nas doma srašno akcijo. Potovanja, rojstni dnevi, druženja s sarimi in novimi prijatelji....skratka luštno!Medtem ko sva bila z Nilom v Antenah (tako reče on) sta imela Natan in naša glava družine svojo čisto tapravo "moško" vrtno zabavo. Spodaj je nekaj fotografij iz najinega izleta, ki je bil mimogrede čisto družinsko obarvan. Predvsem veliko otrok oziroma vse v znamenju otrok, zato je bilo za kako samostojno pohajkovanje in fotografiranje bolj malo časa.

Saj drugače nisem preveč navdušena nad objavljanjem slik otrok, ampak tokrat se nisem mogla upreti. Poleg tega pa Nil še čisto nič ne protestira, medtem ko bi me naš starejši Natan definitivno cenzuriral. A ni tole luštno, presrečen obraz malega fantka, ki se prvič pelje z letalom?
Tukaj smo bili še oblečeni, naslednji dan pa smo se že kopali.

Na deželi, je bilo še posebno luštno.




Tale lokalček zgoraj, v starem delu Aten pod Akropolo, je bil super, še posebno terasa, s pogledom na celo vrsto kulturnih znamenitosti. Malo smo se osvežili, ampak ker je dete radovedno in nemirno, mati pa kunsthisteričarka, sva se iz blagodejne sence in mojega super hladnega pirčka, premaknila dol, med turiste. No ja, en sprehod po poteh velikih mislecev.....se pa, če ne drugače pa vsaj zadnji dan, že spodobi. Pofočkala sva se!

sreda, 4. maj 2011

Rituali


Odhajam v južne kraje (Atene), pa ne za dolgo, ampak ravno za toliko časa, da bom pogrešala najine rituale. Tale kolaž zgoraj je za mojega dragega, ki je mojster čajne ceremonije. Kateri čaj izbrati za določeno priložnost, kakšno temperaturo mora imeti voda, koliko minut naj čaj ostane v njej....Vse to in še na estetski moment nikakor ne smem pozabiti. Katere skodelice bo izbral, tiste porcelanaste nežno rumene, štiroglate rjave, morda malo večje bele z drobnimi modrimi cvetki, ki jih imam jaz najraje...Stvar navdiha. Saj bo luštno, obiskala bom svojega tamalga bratca in njegove punce, odkrivala nove okuse in po vsej verjetnsti spoznala še kakega novega sorodnika. Če bo lepo vreme skočimo še do morja, ja to bi bilo zaželjeno in mimogrede bo minilo. Mogoče bom imela srečo in odkrijem kako izjemno skodelico ali pa čajnik, za najino zbirko. Saj vem, da vas ni veliko, pa vseeno me zanima, kakšne rituale imate pa vi?

nedelja, 1. maj 2011

Mačke objemačke


Ko sem pred slabima dvema mesecema končno odprla stran Studia13 na Facebooku, me je med prvimi tam opazila in pozdravila Katarina. napisala je "prihajajo mačke objemačke", kar se mi je zdelo prav srčkano saj  imajo moje muce namreč prav zato tako dolge tačke, ker se rade objemajo.
Tole je moja zadnja serija muckov, ki bi morale prav kmalu odpotovat na spletno stran Studia13 in v mojo Etsy trgovinico. No ja, takoj ko bo spletna stran aktivirana, Studio13 na Etsyju pa tudi še čaka na manjše kozmetične popravke. Tole s spletno je prava Odisejada, o tem bi kaj več vedela povedat Daša, ki se je trudila z mano in zaenkrat še potrpežljivo čaka, da končno spet naredim kak korak. Vsemogoče je bilo vmes, pa vseeno.....bom rekla samo to kar piše na spletni......kmalu.