petek, 9. maj 2014

Petkova barvna inspiracija

slika, Erin Gregory

Danes sem za barvno inspiracijo izbrala tale šopek in sicer iz dveh razlogov. Ta letni čas je zame čas šopkarjenja. Na pasjih sprehodih, po travnikih in v gozdovih se preprosto ne morem upreti vsem zanimivim rastlinam in kar naprej sestavljam šopke. Sem že pomislila, da bi jih fotografirala in vam jih tukaj pokazala, samo me skrbi kaj si boste mislili o meni. Občasno kakšnega objavim na Instagramu, če vas zanima, pokukajte sem. Moji fantje so me že malo naveličani, ker me na sprehodih kar naprej čakajo in menda pretiravam. Ne morem si pomagat, naravnost uživam v nabiranju in sestavljanju teh divjih šopkov. Včasih sanjam o tem, da bi imela cvetličarno, kjer bi delala šopke iz divjih rastlin ali pa bi slednje kombinirala z gojenimi. Mislila sem, da se to dnevno sanjarjenje izpoje ob koncu pubertete, pa se pri meni ni. Še kar traja, čeprav sem, kot bi temu lahko rekli že zrela ženska in tudi življenje me je že parkrat krepko soočilo z "kruto" realnostjo.
Verjamem v to, da je življenje tako kot si ga naredimo. Melodrama, kriminalka, komedija, grozljivka ...marsikaj generiramo sami, z razpoloženjem ali pa z odnosom do drugih ljudi. Čeprav po naravi nisem prevelik optimist, se trudim na življenje gledati z rožnatimi očali. Seveda mi pogosto ne uspeva. Se pa trudim in to je najbrž tudi že nekaj, se vam ne zdi? Ugotovila sem, da mi šport oziroma fizičen napor pomaga, še posebno takrat, ko se mi na glavo usede temen oblak. Ponavadi se zaletim v hrib, bližje ko sem vrhu, bolj lahka je glava in tudi slika je precej bolj jasna.
Jah, spet sem mal zašla :), tok zavesti me je odnesel, bi rekel moj moški. Pa vseeno, zanima me vaše razmišljanje na to temo. Predvsem pa tudi to, kako se vi spravite v pogon in boljše razpoloženje, če se vas loti melanholija?
Aja, slikca, saj res! Sem rekla da sem jo izbrala iz dveh razlogov, ane? Drugi je ta, da je vreme spet lepo in bo spet več priložnosti za slikanje, slikam namreč najraje zunaj, na terasi. Že nekaj časa imam v shrambi veliko, zares veliko platno. Čakam na pravo inspiracijo, tako barvno kot glede kompozicije, medtem pa listam po internetu in zbiram ideje na Pinterestu. Avtorica tihožitja zgoraj je Erin Gregory,  slika pa me je pritegnila predvsem zaradi izjemnih barvnih kombinacij. Če je všeč tudi vam, pokukajte še tukaj, mogoče najdete kakšno, ki je še bolj po vašem okusu.
Lep vikend vam želim.

sreda, 7. maj 2014

Knjiga

oblikovanje naslovnice Pika vejica

Končno lahko s ponosom in zanosom najavim, da je knjiga Delavnica polna nereda tik pred izidom. O Zavodu lab laar sem vam tukaj že pisala, prav tako o projektu Delavnica polna nereda. Knjiga predstavlja 33 sodobnih slovenskih rokodelcev in je obenem prva publikacija, ki na reflektirano analitičen način obravnava pojav sodobnih rokodelcev pri nas.
Če si dovolim malo patetike bom rekla, da je ta knjiga otrok Maje Korun Hočevar, Maja Pavčka in moje malenkosti, ki smo se projekta lotili povsem entuzijastično in vanj vložili ogromno svojega časa in energije. Knjiga je skupaj z terenskim delom nastajala skoraj leto in pol, za kar je bilo potrebno zares veliko odrekanja. Brez velike podpore domačih  kaj takšnega seveda ne bi bilo možno izpeljati, zato  bi se tukaj še enkrat rada zahvalila dragemu Urbanu za neizmerno potrpežljivost in ogromno podporo tudi pri pisanju. Brez njega mi ne bi uspelo.
Kaj več o knjigi si lahko preberete tudi na lab laarovi spletni strani. Če pa vas knjiga zanima in bi jo morda želeli kupiti naj povem, dragi moji bralci, da jo zdaj še v prednaročilu lahko nabavite 20% ceneje. Knjiga bo imela 192 strani in bo v trdi vezavi, v prosti prodaji bo stala 35€, prednaročniška cena pa je 28€. Prednaročniška cena velja do konca meseva maja, ko pride knjiga iz tiskarne.
Kako naročiti? Knjigo naročite na elektronskem naslovu zavoda zavod.laar@gmail.com, plačate pa jo na TRR SI56 1010 0005 1304 653, račun je odprt pri Banki Koper, ob naročilu pripišite naslov kamor vam bomo, ob izidu, knjigo poslali brez poštnine.
Ker je bilo naše delo volontersko in smo imeli zagotovljena sredstva le za tisk knjige, obenem pa razpolagamo le z polovico naklade, bomo vašega naročila še toliko bolj veseli. Na ta način boste obenem podprli tudi delovanje Zavoda lab laar.
Za konec pa še nekaj fotografij, kot mali "sneek peek" v notranjost knjige.

fotografija, Maj Pavček

fotografija, Maj Pavček

fotografija, Maj Pavček

fotografija, Maj Pavček

fotografija, Maj Pavček

fotgrafija, Maj Pavček

petek, 18. april 2014

Petkova barvna inspiracija


Podaljšan vikend je že tukaj in glede na vremensko napoved bo v znamenju hrane, kavča in dobrih filmov. Že vnaprej se veselim tudi počasnega prebujanja in pitja kave v postelji. V soboto bomo z mulci barvali jajčka, namesto potice bom spekla cimetove rolice in to je to, kar se naših velikonočnih praznikov tiče. Tokrat je moja mama v tujini, zato bosta otroka prikrajšana za iskanje jajčk in sladkih dobrot po travniku in bližnjem gozdičku. To je nekaj kar povezujeta z babi, zato se moram sama spomnit kaj drugega.
Moj vikend bo torej v znamenju druženja z fanti, zato sem za današnjo barvno inspiracijo izbrala to fotografijo. So vam všeč te barve?

ponedeljek, 14. april 2014

London calling

SCP

SCP

SCP

SCP

Tole objavo sem pa mečkala do nezavesti. Malo tudi zato, ker sem ugotovila, da pravzaprav nimam veliko za povedat. Tale fotoreportaža iz londonskih interior dizajn štacun je bolj ali manj samo paša za oči. No, nekako tako je izgledal tudi moj šoping, bolj z očmi kot z denarnico.
Prvič sem bila v Londonu z mulčki. Tja smo se odpravili na željo starejšega sina in sicer med zimskimi šolskimi počitnicami. Nismo ravno smučarska družina, čeprav smo radi v naravi in tudi na snegu. Ponavadi gremo v hribe in se sankamo ali pa gremo tečt na smučeh, toda letos kot veste snega pravzaprav sploh ni bilo in tako je padla odločitev za London.
Moj seznam razstav in kotičkov, ki bi jih rada obiskala je bil ob prihodu domov skorajda v celoti neodkljukan. Sploh ne vem kaj sem mislila, kajti škorca sta imela en kup idej in ker so bile to njune počitnice sva se jima midva z moškim seveda prilagodila.

SCP

SCP

SCP

Anthropologie

Anthropologie

Anthropologie

Časa za samostojno vandranje po mestu pravzaprav nisem imela, sem si pa izborila sprehod po treh interior trgovinah in sicer SCP, West Elm in Anthropologie. V vsaki izmed omenjenih bi brez problema lahko zapravila po par stotakov, vendar nisem. Kupila sem si samo par dišečih sveč v West Elmu, ker so bile preprosto "neodoljive", sem pa potem naslednji dan, ko sem bila v Anthropologie ugotovila, da imajo še lepše in prav tako lepo dišeče. Žal mi je tudi za knjigo Sibelle Court, Gypsy, ki si jo že dalj časa želim in zdaj ko sem jo imela priložnost prelistati še toliko bolj. Ko sem jo pa imela v rokah in sem tehtala med da in ne, sem kar naenkrat ugotovila, da pa to res ni nekaj kar v tem trenutku nujno potrebujem. Sicer pa so tukaj še vedno spletne knjigarne in zagotovo pride trenutek, ko se mi bo zdelo, da jo moram nujno imeti. Vas zanima v kateri trgovini sem se najdalj časa zadržala? Saj ni težko ugotoviti, od tam imam največ fotografij, čeprav tudi drugi dve nista od muh.


Anthropologie

Anthropologie

West Elm

West Elm

West Elm
Pred kratkim, ko je imel moj mlajši sin rojstni dan in sem ga peljala v eno izmed trgovin z igračkami, sem mu rekla da si za toliko in toliko lahko izbere kar koli želi. Njegov zmeden izraz na obrazu ob dejstvu, da lahko zapravlja, pa spet ne preveč, me je zelo spomnil na moje občutke, ko sem si Londonu ogledovala, kaj vse imajo za ponuditi v omenjenih trgovinah.
Kakšne so pa kaj vaše nakupovalne navade? Koliko si dovolite zapravljati za lepe, vendar ne nujno potrebne stvari?










četrtek, 27. marec 2014

Tri reči




Lenoba sem. Obljubila sem vam eno poročilo iz pohajkovanja po Londonu, pa kar cincam. Teden se tko hito zavrti okrog, ampak bom, bom.
Kolk sem zadovoljna z novim fotoaparatkom, pardon, mobičem? Kot majhen otrok, res! Pa kamen se mi je odvalil, ker sem opravičila nakup...blazno bi se žrla če bi se izkazalo, da sem spet zapadla v nesmiselno trošenje. Pred časom sem se namreč odločila, da je treba v življenje spet uvest malo več skromnosti in se veselit bolj zaradi vsebine in ne toliko zaradi materialnih stvari. Ja sej vem, sliši se zlizano, sam je res. Pa sploh ni tko enostavno, vam povem, skušnjave so ves čas na preži. A imate vi tud kake podobne dileme?
Kar se pa tiče treh reči, v preteklem tednu...da mal pokomentiram fotke. Mam nouga, blazno simpatičnega prodajalca cvetja na tržnici. Tolk me je očaral s svojimi popusti in "za povrh" rožcami, da ni za povedat ;). No, on me tudi skuša, sem ga prokužila, najrajš bi vidu, da pridem vsaj dvakrat na teden. Ampak mu ne bo ratal.
Zaradi dežja se je moje priljubljeno sprehajališče spremenilo v blatni dol. Ampak meni je še vedno lepo na tistem polju.
Tečem, še kar redno...prosim če me kdo pohvali. Anitaaaa?? Zaenkrat po svoje, se pravi brez pravega reda in v kombinaciji z hitro hojo navzgor, po okoliških hribih. Tale naša Luna, mi ne dovoli ležat na zofi, na bombonjere je pa sploh alergična. Mislim, če me vidi z pralino v roki, jo takoj ukrade, če sem samo za trenutek neprevidna.

sreda, 19. marec 2014

Tri reči

Tkole se včasih razvajam.

Otvorila sem tekaško sezono.

Breskove vejice v veži so pa darilo od mojega tasta. Ko je obrezoval sadovnjak se je spomnil name :)

Nekonsistentna sem, strašno. Se spomnite rubrike tri reči? Ne vem kdaj sem jo nazadnje objavila, mislim da maja. No, zdaj je spet tukaj :).
Instagram me še vedno zelo drži, nisem se ga še naveličala. Nasprotno, nabavila sem si nov telefon, jaz ki mi je to cela trauma, zato ker sem potem zmedena in rabim blazno dolgo, da se navadim na novo igračko. Skratka, nov telefon zato, da bom delala lepše fotke. Prvi dve sta narejeni s starim, tale breskova vejica pa že z novim telefonom. Upam da opazite razliko v kvaliteti, če ne se grem takoj kaznovat zaradi vsiljene potrebe po še enem nakupu.

Prva fotka mi je še posebno ljuba. Ponedeljek je bil enkrat za spremembo super dan in ker je vse klapalo sem se še nagradila z šopkom prekrasnih Ranunkulusov.
Druga fotka pa naznanja mojo pompozno otvoritev tekaške sezone :). Ponavadi začnem blazno zagreto in potem nekje vmes, še pred poletjem izgubim zagon. No tokrat to počnem malo bolj javno, po vzoru Judith de Graff, ki jo spremljam tudi na instagramu. Tam med drugim redno objavlja svoje tekaške fotke, ki so kot se za grafično oblikovalko spodobi, vedno zanimive. Meni se je zdela ideja super tudi zato ker bom morda na ta način bolj vztrajna, zato jo zdaj posnemam. En velik push up sem dobila pa tudi od Anite Česnik, ki me s svojo energičnostjo vedno znova fascinira. Ženska je ravnokar prišla iz porodnišnice in že veselo trimčka po Idriji. Bravo Anita!
Kaj pa je novega pri vas? Vas kaj zdeluje spomladanska utrujenost ali ste se ji uprli z fizično aktivnostjo?

petek, 7. marec 2014

Petkova barvna inspiracija


Tokrat ena nežna, spomladansko obarvana fotografija za inspiracijo. Vidim, da se mi sicer nenamerno ponavlja zelena barva, ki jo imam zelo rada. Medtem ko sem za pastele mislila da nekako niso moji, pa izgleda, da se v tem pogledu še ne poznam prav dobro. Tukaj (žal ne vem od kod je fotografija, sem jo imela celo večnost v računalniku) recimo se mi zdijo prav "kulski". Cel tale interier mi je zelo všeč in zlahka si sebe predstavljam na tistem kanapejčku s skodelico zelenega čaja in dobro knjigo v roki. Tapeta dih jemajoča, ravno tako zelena vintage mizica, da o šopku sploh ne izgubljam besed. Podobno vazo kot je ta na fotografiji imam doma in mislim, da bom tale šopek poskusila ponovit še v svoji dnevni sobi. Vam je všeč?

petek, 28. februar 2014

Petkova barvna inspiracija



Barvne vzorčke je pa tko fino delat, da bom z tole serijo objav kar pridno nadaljevala. Sicer sem spet preskočila en petek, to pa zato, ker smo bili na zimskih počitncah. Kje in kaj smo oziroma sem počela vam zaupam v naslednji objavi ;).
Kaj pravite na Burberryjev ročno poslikan trenč? Jaz sem se dobesedno zacopala in že razmišljam kako bi si lahko sama kaj podobnega ustvarila. Burberry mi je namreč čist en mal predrag.

ponedeljek, 17. februar 2014

Petkova barvna inspiracija


Ne maram ponedeljkov, ker prekinejo ležerne vikende, za katere bi si želela, da se zlepa ne končajo. Petki so pa moji "omiljeni" dnevi, itak. Prejšnji teden sem začela z novo serijo objav Petkove barvne inspiracije, pa že zamujam z objavo. Petek oz cel pretekli teden je bil naporen in na koncu sem bila tako utrujena, da sem potrebovala popoln odklop. Se pravi nič interneta, samo moji fantje in Luna, hoja v bližnje polhograjce, skupno kuhanje....skratka popolno, če mene vprašate. Zato objavljam barvno inspiracijo danes in upam, da vam vsaj malo razsvetli današnji turoben ponedeljek.
Pasteli so menda in za to pomlad. Sama sem padla najprej na fotografijo (žal nimam podatka od kod je, gre pa za blagovno znamko Amai), potem ko sem naredila barvne vzorčke pa sem ugotovila, da so mi ti nežni in pudrasti toni všeč. Še posebno mi je ljuba kombinacija sive in barve rožnega lesa. Zlahka si predstavljam prostor oblečen v te barve. Pa vi, imate radi pastelne barvne odtenke?

četrtek, 13. februar 2014

Nevesta s Kosova / Bride from Kosovo


Sem ravno tik pred koncem pisanja portretov za knjigo in se obnašam kot kaka naveličana študentka. Sem pa tja, ko sem že ravno za računalnikom, pokukam še na Facebook. Danes sem pri Deborah Beau naletela na tale prekrasen video, ki ga preprosto moram deliti z vami. Meni se zdi neverjetno inspirativen, mogoče bo navdahnil tudi vas.

I'm just about to finish writings and my obligations for the book and I behave like a tired student. Hire and there I look at Facebook to see what other people do. Today I found this video that Deborah Beau shared. I love it so much I had to share it with you. I find it very inspirational, hope you do to.

petek, 7. februar 2014

Petkova barvna inspiracija




Od nekdaj sem rada gledala takšne in podobne barvne inspiracije po drugih blogih. Zato sem se odločila, da vam tukaj enkrat tedensko postrežem z barvno inspiracijo. Barve imam zelo rada, sem šla pa že skozi več različnih obdobij. Pri oblačenju recimo, se redko odločam za rdečo barvo, pa tudi sicer ni ravno ena izmed mojih ljubših. Že več let se me drži siva barva in sicer v vseh možnih variantah in odtenkih. Še vedno mi je zelo všeč sivo rumena kombinacija ali pa sivo turkizna, ki je poleg različnih odtenkov zelene tudi ena izmed mojih najljubših barv.
Pri oblačenju kakor tudi za interier najpogosteje jadram med dvema popolnima kontrastoma. Všeč mi je črno bela in monokromna skandinavska preprostost, po drugi strani pa me zelo privlačijo bohemsko opremljeni prostori in tudi slog oblačenja. Mehke pisane tkanine, veliko vezenja, mešanje barv in vzorcev, ki ustvarja orientalsko ali če hočete počitniško vzdušje.
Pri črno belih skandinavskih interierjih mi je všeč ker izgleda vse tako preprosto in svetlo. Če dodamo zraven še malo lesa, rastlinsko zelenje, tople volnene tepihe in blazine, pa kakšno kožo, dobi tak prostor mehkobo in toplino. Z minimalnim barvnim posegom, kot so recimo neoni ali pa kaka druga živahna barva in morda še kak detajl v sivi je pa vse skupaj še veliko lepše.
Tale fotografija zgoraj, me je navdušila prav zaradi barv in krasne žametne zofe, ki kar vabi po tem da se z knjigo v roki pogreznemo vanjo in uživamo v vsej njeni gostoljubni mehkobi. Sivo vijolična in dusty pink barvi data prostoru mehkobo. Za element presenečenja poskrbi čisto mala infuzija rumene, travnato zelena pa kontrastno izstopa.
Vam je všeč ta prostor? Katere so pa vaše najljubše barvne kombinacije?

sreda, 29. januar 2014

Kreirajmo uporabno-Uporabimo kreativno

oblikovanje Tejaideja

oblikovanje Tejaideja

fotografija Maj Pavček, izdelki; Pleksimanija, Zelolepo, Millo, TipoRenesansa

fotografija Maj Pavček, izdelki; Nika Stupica

fotografija Maj Pavček, izdelki; Ursanina, Studio Oblique, Smetumet

fotografija Maj Pavček, tri gracije, Polona Pačnik, Teja Kleč, Milanka Fabijančič

fotografija Maj Pavček, izdelki; Pleksimanija, TipoRenesansa, Millo, TM priboljški, Polonapolona, Studio Drevo, Ha Ha!

fotografija Maj Pavček, izdelki; Studio Drevo, Polonapolona

fotografija Maj Pavček, pogovor ob otvoritvi

fotografija Maj Pavček, izdelki; Dabudok

fotografija Maj Pavček, izdelki; Tejaideja, Polonapolona in Ha Ha!
fotografija Maj Pavček, Moja neprespana malenkost in Maja Korun Hočevar
No tko, tole kar vidite zgoraj sem počela, v okviru Zavoda lab laar, zadnja dva meseca in še malo več. Ste že morda slišali za našo razstavo? Če še niste, pa vas zanima oziroma bi si jo radi ogledali je še čas, odprta bo namreč vse do 14.februarja.
Del projekta je tudi lab laarov spletni portal, kjer boste našli še marsikaj zanimivega oziroma vse kar trenutno počnemo v zavodu. Zato vam tukaj ne bom razkladala romanov, kot bi rekel moj ta velik mulo. Če vas zanima vas vabim, da pokukate in si preberete, če se vam pa ne ljubi poglejte samo slikce. Krasne so, fotografira pa mlad in nadarjen fotograf Maj Pavček. Mi smo na našo stran blazno ponosni, dolgo se je rojevala in zdaj, ko jo imamo smo kar mal važni. Kakšna se zdi pa vam?

Noro leto je za mano, polno napornih vzponov in sem ter tja tudi kakšnih nerodnih zdrsov. Lab laar sva z Majo uspeli postaviti na noge, projekt knjiga oziroma Delavnica polna nereda je tik pred zaključkom, razstava je odkljukana, Vesna pa tudi pridno sodeluje z Mladimi zmaji in v četrtni skupnosti Bežigrad uči otroke, kako se gre življenje (tega še nismo objavili na naši spletki, bomo pa kmalu) 
Še enkrat več se je izkazalo, da je 13-tica zares moja številka in da je čist ok če sem mal vraževerna in verjamem vanjo. Trenutno si želim kak teden počitnic in spet malo več kreacije v mojem Studiu13. Muce nujno rabijo družbo, se vam ne zdi?

ponedeljek, 6. januar 2014

Srečno 2014!


Dragi moji, želim vam veselo in v vseh pogledih uspešno novo leto! Fotografija je lanskoletna, ker žal letos še nismo imeli sreče z snegom. Lani sem se malo pritoževala ker se mi je zdelo, da ves čas samo kidam sneg, letos ga pa pogrešam.
Kako ste kaj praznovali novo leto, ste bili doma ali ste se kam odpravili?
Mi smo bili doma, malo zato ker sem med prazniki tudi delala, malo pa zato ker so nas obiskali naši Grki.
Kaj pravite pa kaj na 2013, vam je številka prinesla srečo ali ne?
Moje leto je bilo sicer naporno a če pogledam zdaj nazaj, zelo plodno. Ogromno dobrega se je zgodilo, toliko, da tistih nekaj slabih trenutkov niti ne hranim v spominu. Predvsem pa se je vse odvijalo ekstremno hitro, tako da sem včasih že komaj dohajala. Lani sem prav tukaj napisala, da 2013 pa mora bit moje leto, že zaradi številke, pa to. Zdaj lahko rečem, da je bilo :).
Kaj pa načrti in obljube za 2014, jih delate?
Jaz sem letos prenesla samo eno in sicer tisto, ki jo vlačim okrog že nekaj let. Torej, da letos pa res, brez pardona poskrbim za to da bom do poletja lepa in fit. Telovadit še nisem začela, fitness karte si tudi še nisem kupila, tudi jedilnika še nisem prilagodila.....ampak bom, kmalu ;).
Sem pa leto začela nadvse slabo. Že 1.1. sem pristala na urgenci, ker sem se opekla z vročo pito! Mal sem se igrala popolno gospodinjo, pa zgleda da nisem rojena za to. No, apak na stvari je treba gledat iz pozitivne plati, kajne? Slab začetek zagotovo pomeni dober konec! Se strinjate?