Prikaz objav z oznako doma. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako doma. Pokaži vse objave

ponedeljek, 6. januar 2014

Srečno 2014!


Dragi moji, želim vam veselo in v vseh pogledih uspešno novo leto! Fotografija je lanskoletna, ker žal letos še nismo imeli sreče z snegom. Lani sem se malo pritoževala ker se mi je zdelo, da ves čas samo kidam sneg, letos ga pa pogrešam.
Kako ste kaj praznovali novo leto, ste bili doma ali ste se kam odpravili?
Mi smo bili doma, malo zato ker sem med prazniki tudi delala, malo pa zato ker so nas obiskali naši Grki.
Kaj pravite pa kaj na 2013, vam je številka prinesla srečo ali ne?
Moje leto je bilo sicer naporno a če pogledam zdaj nazaj, zelo plodno. Ogromno dobrega se je zgodilo, toliko, da tistih nekaj slabih trenutkov niti ne hranim v spominu. Predvsem pa se je vse odvijalo ekstremno hitro, tako da sem včasih že komaj dohajala. Lani sem prav tukaj napisala, da 2013 pa mora bit moje leto, že zaradi številke, pa to. Zdaj lahko rečem, da je bilo :).
Kaj pa načrti in obljube za 2014, jih delate?
Jaz sem letos prenesla samo eno in sicer tisto, ki jo vlačim okrog že nekaj let. Torej, da letos pa res, brez pardona poskrbim za to da bom do poletja lepa in fit. Telovadit še nisem začela, fitness karte si tudi še nisem kupila, tudi jedilnika še nisem prilagodila.....ampak bom, kmalu ;).
Sem pa leto začela nadvse slabo. Že 1.1. sem pristala na urgenci, ker sem se opekla z vročo pito! Mal sem se igrala popolno gospodinjo, pa zgleda da nisem rojena za to. No, apak na stvari je treba gledat iz pozitivne plati, kajne? Slab začetek zagotovo pomeni dober konec! Se strinjate?

torek, 29. oktober 2013

Kdo dobi podstavke?




Naj bo tokrat skoraj brez besed, ker mi je prav "zversko" nerodno zaradi zavlačevanja. Tamali škorec je nadvse rad sodeloval pri žrebanju in potegnil je listek z Sabininim imenom :). Čestitam Sabina in prosim, da mi posreduješ naslov, kamor ti podstavke pošljem.

sreda, 21. avgust 2013

LUNA


Naša mala Luna je zrasla, 16.avgusta je praznovala svoj 1.rojstni dan. Prav na rojstni dan smo imeli tudi foto sešn, ki je le napol uspel. Med rekviziti je bila tudi mesna tortica z eno luštno progasto svečko, ki jo je Luna takoj zgrizla in se v svojem običajnem slogu velikega lakotnika zakadila v tortico.
Življenje z terierčkom je zabavno in predvsem zelo aktivno. Mi ji pravimo kar naša mala osebna trenerka, ker nas tudi, ko se nam najmanj ljubi, vedno zvleče ven in če se le da na hrib.
Frida je bila seveda tudi povabljena na zabavo in malo je manjkalo pa bi Luna snedla še njeno paštetko. Saj tega ne dela iz zlobe, preprosto si ne more pomagat. Frida je njena najboljs prjatlca, pa tudi malo starejša, zrelejša je in hvala bogu ne preveč zamerljiva, tko da ni bilo hude krvi.
Takle imamo.

četrtek, 23. maj 2013

Sreča je opoteča



Tako, odločila sem se, da je skrajni čas, da se neham razjedat zaradi stvari na katere nimam nikakršnega vpliva. Nekaj časa ne bom gledala poročil in prebirala dnevnega časopisa. Brala bom več leposlovja in pregledovala lepe kuharske in dekoraterske knjige. Na TV-ju bom gledala samo še svoje "omiljene" sitcome (Seinfeld, Larry David, Trotterji, Frasier), obvezne nedeljske dizajnerske izzive na HGTV in sem ter tja kak dober film.  Držite me za besedo prosim. Če vam bom tukaj slučajno kaj jeremijadila, me lahko z vso pravico ožugate.
Danes sem si vzela prost dan. Šla sem na dolg sprehod z mamo, družbo sta nama delala njen pes Pino in naša Luna. Prijetno je bilo, mama je nabirala smrekove vršičke na obronku gozda, jaz pa sem se zapodila na travnik nabirat rožce. Malo sva si izmenjevali ideje, njej jih res nikoli ne zmanjka, in pogovarjali o vsem mogočem. Zdaj našo mizo krasi tale čudoviti šopek, jaz sem pa srečna, ker je za mano en krasen dan. Kiči, boste rekli, saj vem! Pa kaj potem, jaz imam rada kič, če dobro dene še toliko bolj.
No, če sem pa čist iskrena....Mičkeno mi srečo kali dejstvo, da sem prejle pojedla preveč lešnikove čokolade, za povrh pa še prilično bogato rezino ovčjega sira. Imam pa plan, to bom sanirala jutri ;)
Povejte, kaj pa vas odobrovolji v tistih dneh, ko imate poln kufer slabe karme nad sabo?

ponedeljek, 21. januar 2013

Majhne stvari / Little things



Se tudi vam zdi, da se je leto prehitro začelo? Januar je skoraj pri koncu jaz pa še niti začela nisem uresničevat svojih novoletnih obljub. Res imam visoka pričakovanja od tele 13-ke, mogoče sem zato tako pikolovska. Pa prva polovica meseca je bila obupna, moj prehlad se je vlekel še od praznikov naprej.
Me je pa zato pred parimi dnevi razveselila pošta. Prišlo je moje rojstnodnevno darilo, print granatnega jabolka od Anek. Dolgo sem si ga želela in zdaj je tu. Rada imam granatna jabolka, ker me spominjajo na otroštvo, vedno jih je bilo v izobilju. Kasneje so prihajali v paketih, ki jih je pošiljal moj oče, skupaj s suhimi figami in čokolado.
Na moji nočni omarici-mizici me je lepo presenetila in razveselila Hiacinta. Končno se je odprla, sem mislila, da mi ne bo uspela. Morala bi biti bela, pa si je nekje vmes očitno premislila in zdaj imam modro. Nad njo visi lovilec sanj, ki sem si ga kupila na Božičnem Art marketu pri Little Amber. A poznate to punco? Njeni izdelki so nekaj nadvse finega in delikatnega, meni se zdi zelo nadarjena.
In še pogled skozi okno moje spalnice, ki je najlepši. Na oknu je moja "special occasion" torbica, ki jo redko nosim, je pa krasna dekoracija. Poleg je pa Anina ogrlica o kateri sem pisala že tukaj.
To so te male stvari, ki me razveseljujejo. Kaj pa vas spravlja v dobro voljo, me prav firbec matra?

Do you also think that the year started too fast? January is almost over now and I have not even started implementing my New Year's promises. I do have high expectations from this year ( it is 13, right!), so I'm probably a bit unpetient when things do not go as I planed them. The first half of the month was awful, my cold has dragged on since holidays.
But  a few days ago I recived a happy mail that made my day. There was my birthday present, pomegranate print from Anek. I wanted that print for long time and now it is here, waiting to be framed. I love Pomegranates, because they remind me of my childhood. Later on they came in the packages sent by my father, always along with dried figs and chocolate. 
I was pretty surprised and delighted by Hiacinta, wich started to bloom right there on my bedside table. Finally! It supposed to be white dough, but it is blue and I do not mind it now. Above it I hanged the dream catcher that I bought from Little Amber at the Christmas Art Market. Do you know this girl? Her items are so fine and delicate and i find her very talented. 
And finally a look through my bedroom window. I love that look. I hang my "special occasion" purse on that window. I rarely wear it, but it is a great looking thing and lovely decoration. It matches well with my gray  necklace from Ana, don't you think? 
These are the little things that make me happy right now. I'm curious to find out what puts you in a good mood theese days?


nedelja, 9. december 2012

Nedelja / Sunday


 Krasen zimski dan, za zaključek vikenda, je bil danes. Mi smo se šli sankat v hribe in luštno nam je bilo. S tem instagram kolažem vam želim vesel skok v nov delovni teden.

It was a lovely winter day today, just perfect for the end of the week. We went sleighing in the mountains and had a lot of fun. I'm leaving you with this instagram collage and wish you a great working week.

ponedeljek, 3. december 2012

Keep Calm


Studio 13 spet drvi skozi življenje :). Ena taka mrzlica me zagrabi vsako leto ko gre november v december. Letos je tu poleg vsega še Luna in tako je še bolj pestro."Keep calm and carry on" plakatek je moja nova pridobitev. Že dolgo sem si ga želela in zdaj ga vsak dan pogledam in si rečem "kar lepo počas pa z andahtjo". Kaj pa vi, vas kaj begajo predpraznični dnevi?

Dear frends Studio13 is running trough life again :). There is something like a feaver that I start to feel each year when December and holidays is coming closer. There is  always so much to do and now when we have Luna, there is even more. This year I feel wery well prepared. I have a brand new poster "Keep calm and carry on". I look at that picture every day and I think it helps. I'm cooling down slowly. Do you feel that holidays feever to?

sobota, 17. november 2012

Končno!!!

Pinterest

Končno vikend! Vesela sem ga še toliko bolj, ker je za mano en prav brutalen teden. Slabo voljo in probleme sem že vrgla čez ramo in ta vikend bom skupaj s svojimi  najljubšimi fanti in žvercami uživala na polno. Pa še sonček imamo, dobr ne?
Lepo se imejte tudi vi, dragi moji in se srečamo spet v ponedeljek ;).

Finally Weekend! I'm so happy that this brutal week has come to end. I allready forgot all problems and stress and I'm going to enjoy this weekend with my favorite boys and our fury familly members. And there is bonus too, it is sunny wether, wich is great, right?
Enjoy this weekend with your beloved ones too, and I will be happy to meet you on monday again ;). 


petek, 9. november 2012

Skoraj prijateljici / Future friends


Sabini sem obljubila eno skupno fotko Fride in Lune in evo uspelo mi je. Ni lahko vam povem, ker sta hitri in večino časa zviti v nepregledni klopčič. Tole sem posnela z mobitelom, ker je bil ravno pri roki. Zdi se mi da napredujeta in da se bo prerivanje in ravsanje počasi umirilo.

I promised Sabina to post photo with Frida and Luna together amd I'm really glad I made it. It is not easy bealive me, cause they are very fast and mostli so close together that You can' see their heads. But i think they are going to be ok, they fight less lately.

petek, 2. november 2012

LUNA





Dovolite, da vam predstavim našo novo družinsko članico Luno. V naše življenje je prišla zelo na hitro in s seboj prinesla cel kup sprememb. Nekatere so super, druge malo manj, ampak počasi se navajamo in vedno bolj luštno nam je skupaj.
Že dolgo je, odkar sem imela psa in zato sem tudi pozabila, da je z malim kužkom skoraj tako kot z dojenčkom, samo da brez pleničk. Saj veste na kaj namigujem? Ja, polulano in pokakano imamo po celi hiši in posledično imam jaz sesalec in djoger (to je tista reč za pomivat po tleh) v rokah še pogosteje kot sicer. Ta faza bo, upam, kmalu za nami in potem se bom iz Fate lahko spet prelevila v fino gospo :). Veliko manj sem pri računalniku in tudi za šivanje mi je v zadnjem mesecu zmanjkovalo časa, po drugi strani pa je super, ker sem, oziroma smo, še več zunaj na sprehodih in tudi na bližnje hribčke skočimo še pogosteje kot sicer.
Je pa Luna pomembna, če že ne skoraj enakopravna članica novega projekta, ki sva ga zagnali s prijateljico Majo. Z nama je bila pri notarju, pa na banki, na več sestankih. Notarko je Luna tako očarala, da sva dobili celo malo popusta na storitev.
Skratka, kot sem že omenila, Luna se je popolnoma vključila v naš dinamičen vsakdan.
Vas zanima kako kaj shajata z našo ljubo Frido? Hmmm, kot pes in mačka dobesedno. Zelo počasi gre njuno spoznavanje in približevanje, tako počasi, da ju po dobrem mesecu še vedno ne upam pustiti sami. Saj veste, o tem sem že pisala, da je Frida "natural born killer" v enem zelo finem in simpatičnem telescu. Z Luno se malo ovohavata, celo nežno medsebojno umivata, potem pa naenkrat zaslišimo pihanje in cviljenje in obe punci zviti v klopčič. Položaj za katerega se zdi, da ne ena ne druga v njem ne uživata.
Zdi se mi, da se bo Luna kar pogosto pojavljala tukaj, zato naj bo za tokrat zadosti besed. Nadaljevanje vsekakor sledi, prej ali slej, medtem pa naj spregovorijo podobe.
Lep konec tedna vam želim.

torek, 11. september 2012

Frida in druge mačke /drugič

Odi in Frida

Yugi in bratec



Pri meni se zadnji dve leti vse vrti okrog mačkov, to ste najbrž že opazili, ne? Pa nisem samo mačjeljubka, vse živali me ganejo, še posebno psi. Kot otrok sem domov vozila zapuščene muce in tudi kakega izgubljenega psa smo posvojili. Ker smo bili trije otroci in smo vsi navijali za psa, je mama na koncu vedno popustila. Najdlje oziroma do konca sta bila z nami mešanka Nera, ki jo je negdo še kot čisto malo kepico pustil pred našo hišo, in Maj, čisto otročji boksar, ki ni nikoli zares odrasel. Oba sem vozila v pasjo šolo. Nero sem uspela lepo socializirati, Maj pa je bil malo bolj trmast in se je na najbolj običajen ukaz "sem" odzival različno, glede na trenutno razpoloženje.
Zdaj, ko imam sama otroke in svoje gospodinjstvo, sem se raje odločila za muco, tudi zato, ker so nezahtevne in se večinoma rihtajo po svoje. Na sliki zgoraj sta Odi in Frida, ki sta k nam prišla skupaj. Žal smo Odija predlani izgubili. Mislim, da se je zastrupil, našli smo ga ob cesti, samo ni izgledal poškodovan. Prepričana sem, da je zdaj v mačjem raju. Ko sva z N. kopala grob, sva naletela na nekaj kovinskega v zemlji. Bila je čisto prava podkev, na našem vrtu in to ravno na mestu, ki sva ga z N. izbrala zanj. A ni to nenavadno naključje?
Na drugi fotografiji je pa naš prvi muc Yugi, pravi mačji kralj je bil. Skupaj z nami se je preselil v novo hišo in cel vrt je bil njegov. Vendar njemu to ni bilo dovolj. Ko je odrasel, si je začel iskati kraljico in odtaval po svoje. Naš mali N. tega dolgo časa ni prebolel. Pogosto se je postavil na dvorišče in ga s solzami v očeh klical. Moje zgodbe o tem, kako se je Yugi preselil k svoji izbranki in zdaj skrbi za njun mačji zarod, nikoli ni čisto zares kupil.
Za konec pa še nekaj besed o Fridi, ki je odrasla v pravo lovko. Neverjetna je, takšne mačke nisem še nikoli imela. Lovi vse, krte, podgance, voluharje, srake, celo veverico je, po pripovedovanju soseda, zadnjič preganjala po vrtu. Še dobro, da ji je ušla in da me ni bilo doma, saj res ne vem, kako bi se odzvala na takšen prizor. Letos, ko je tako imenovano mišje leto, pa je svoj lovski instinkt še dodatno izpilila. Komaj čakam, da se ta nočna mora konča. Skoraj vsak dan nam prinese pokazat svoj plen in vsakič znova me presune. Obnašam se nemogoče, tako kot si sebe nisem nikoli predstavljala. Po navadi kričim in tečem v drugo smer. Frida si najbrž misli, da sem popolnoma prifliknjena. Moški del družine je precej bolj skuliran in zdi se mi, da Frida to tudi ceni. Se mi zdi, da je mene spregledala. Ugotovila je, da sem samo na videz skulirana in zato svoj plen še raje prinese, kadar imamo obiske. Mislim si, da se vsi mački v soseski režijo na moj račun, ko jim Frida pripoveduje, kako sem se katapultirala z ležalnika in histerično odbrzela v hišo. Takle mamo ...

četrtek, 5. julij 2012

Jutro


Živahno obdobje je skoraj za mano oziroma za nami. Polna hiša sorodnikov, nekaj korenitih sprememb v družinskem življenju, en kup napol dokončanih projektov...skratka vsega po malo. Obiski so šli in spet sem se lotila dela. Danes zjutraj na terasi je ob limonadi in domačem ribezu začelo nastajati nekaj novega. Kako se prebijate skozi pasjo vročino?
Aja, a vidite odkrila sem instagram :)?!

This last month was rather turbulent period for me and my familly. We had full house of relatives, some radical changes in our familly life routine is going on and a bunch of half finished projeckts is waiting for me.
Our dear relatives are gone and I started with my work again. This morning I enjoyed my lemonade and blackcurrants from our garden while I was working on something new. How do you copeing with this weather?
Oh yes, do you see, I started with Instagram :)?!



ponedeljek, 18. junij 2012

V pričakovanju / Great expectation





Nedelja je bila vroča in lenobna. Midva z Nilom sva se malo podrenjala na gugalnici, ker je mreža preparela in mamika čisto pretežka zanjo :). Takole sva se crkljala v težkem pričakovanju naših Grkov.  V ozadju se je vrtela najina muzika za zabavo, Potumayo Kids, French playground. Vas zanima kateri komad prevrtavava vedno znova? Tale spodaj.





Sunday was hot and lazy. Most of it I spend hanging around with Nil in the garden. We squeezed together on a swing while hammock has weathered and mummy is just to heavy to lay on it :). This is how we were cuddling and eagerly waiting for our dear  Greek relatives to come. We were listening our favorite party cd, wich is Potumayo Kids, French playground. And there is one song that we have to repeat all the time. Do you want ti hear it? Look at the video.


petek, 25. maj 2012

A Bout de Souffle


Do poslednjega diha sem navdušena! A marate stare francoske filme, a marate Belmonda, Godarda, A. Karino, Jeanne Moreau, Delona ....Jaz maram in to zelo! Še večji ljubitelj je pa moj moški, ki je pravi filmofil. Tale plakat je moje darilo, danes so mi ga še uokvirili in zdaj  tukaj v delovni sobi čaka na vesel in prijetno presenečen obraz. Moškega namreč ni doma, vrne se v nedeljo, je nekje daleč na jugu v pragozdu, skupaj s svojimi košarkaškimi prijatelji se igra "šport billyja". Midva z Belmondom ga pa čakava :). A ni dober, no!? Morala sem vam ga pokazat. Uživajte vikend.

I am thrilled till the last breath! Do you like old French movies, do you like Belmondo, Godard, A. Karina, Jeanne Moreau, Delon ....I do, very much! And my man do to, even more. This poster is my present for him. Today I´ve got it framed and now it´s waiting hire in his working room to see his happy and surprised face. You see, my man is not at home, right now he is far in the South. He is deep in the forest playing Sport Billy with his pals. But we are waiting for him, Belmondo and me :). Dont you think this poster rocks!? I simply had to show it to you. Have a great weekend

sreda, 23. maj 2012

Zadnji dnevi / Last days



Malo sem se "izklopila" od računalnika zadnjih 14 dni, kar ste najbrž opazili. Preveč se je nabralo in morala sem umiriti žogico. Zadnji dnevi so potekali v ustaljenem ritmu med delom, ustvarjanjem in družino. Malo predvidljivo in enolično se sliši, pa je vseeno zelo pasalo. Muc za give-away je že skoraj živ in kmalu se vam pokaževa :).

I was allmost completly disconnected from my computer last 14 days, as you have probably noticed. I had too much going on lately and just had to slow down a bit. These last days have passed by in a slow and steady rhytm between work, creation and family life. I know it sounds monotonous, however it feelt really good. Kitty for give-away is almost alive now, and I will show it to you soon :).


torek, 8. maj 2012

Otvoritev


Jutri bo uradna otvoritev posedanja in kofetkanja na terasi. Malo smo poskušali že ta vikend, pa nam je veter odnesel dekoracijo. Vam je všeč moj šopek?

petek, 27. april 2012

Gremoooo!


Igrače in knjige bodo razmetano počakale, jutri spakiramo, vzamemo nekaj dnevno nepogrešljivih in gremooo. Mulci so že v niskem štartu, midva pa tudi :). Lepo si naredite, kjerkoli že boste, doma ali okoli. Naslednji teden se pa z največjim veseljem spet srečam z vami.

petek, 13. april 2012

Tihožitje


Zadaj za našim vrtcem, kjer starejši mulci mečejo na koš, raste eno krasno drevo. Zdaj je v polnem cvetu in se baha s svojimi ciklamno obarvanimi cvetovi. Tam mimo igrišča in tega drevesa vodi bližnjica do naše hiše in midva z Nilom sva se včeraj na poti domov ustavila, da sem jaz brezsramno narabutala tri vejice. No, otroku, ki me je malo pisano gledal, sem to početje pojasnila takole: "Mamica bo nabrala te veje zato, da jih bo nesla pokazat gospodu Rožci (vrtnarju), on bo vedel katero drevo je to. Potem bomo pa mi tako drevo kupili in ga posadili pred našo hišo." Malo sem vseeno pokukala levo in desno, da me ne bi slučajno presenetil gospod hišnik. To bi utegnilo bit nerodno.
Sicer pa prav zares iščem primerno drevo za pred hišo. Takšno, ki bi imelo bogato krošnjo za senco, ki bi lepo cvetelo in bilo kar se da avtohtono. Mislim, da bi bilo lahko tole divje jabolko? Kdo ve? Ima kdo kak predlog?

sobota, 7. april 2012

Grafiti-Velikonočna jajčka / Graffiti Easter eggs




Včeraj smo z Natanom in Nilom barvali jajčka in malo okraševali. Barvanje je bilo tako zabavno, da smo jih na koncu skuhali in pobarvali čisto preveč. Ima kdo kakšno zanimivo idejo, o tem, kaj  narest s kuhanimi jajčki?

Yesterday we, together with Natan and Nil, had a lots of fun coloring eggs and we allso did some decoration job in our living room. We had so much fun that we colored them way too much. Does anyone have any interesting idea about what to do with those extra boiled eggs?

nedelja, 18. marec 2012

Sami doma!

"Tata je na službenom putu", mi trije pa sami doma. Pogrešamo ga in zato smo si natrpali urnik. V soboto je imel Nil svojo prvo tapravo rojstnodnevno žurko ( za prijatelje).


Bilo je...zanimivo in poučno! Hecam se, čeprav je bilo v resnici poučno. Nauk te zgodbe je, da bomo drugo leto, če se mene vpraša, praznovali v bližnji telovadnici. Zabava je sicer bila živahna, poslušali smo tole muziko tudi otroci so bli lušnti, kar poglejte jih...ampak mislim, da so me parkrat čisto povozili, zato sem si vsake toliko zapela Trkajev refren. Sama te male armade nikakor nebi "sfolgala", v pomoč so mi bile prijateljica, sestra in mama, ki je tudi spekla torto. Kljub temu, sem zvečer dobesedno padla v posteljo in se začela veseliti nedelje.
Danes sva s sestro odpeljali fante na kuharijo v Hotel Triglav na Bledu. Prebrisano, ne? Malo smo obrnili ploščo. Danes sta onadva kuhala nedeljsko kosilo medtem, ko sva se midve sprehajali ob jezeru.



In tale kulinarična delavnica v Triglavu je blazno resna reč, vam povem. Mulci dobijo kuharske kape, predpasnike in ordinirajo z glavnim kuharjem in pomočniki v čisto pravi profi kuhinji. Temu primeren je tudi jedilnik:

                                                Beluševa kremna juha s porfiteroli
                                                          in riževimi rezanci

                                                                  ***
                                              Rižota z bučkami, file potočne postrvi
                                                         Žafranova omaka
                                                                 
                                                                  ***
                                                       Nadevana telečja prsa
                                                           Cvetačni pire
                                                           Ajdov krap
                                                       Zelenjava na maslu

                                                                  ***

                                  Čokoladni mousse z jagodami in jagodnim sladoledom

Kaj pravite, ni slabo ne? Malo sem pofotografirala, preveč nisem smela. Tista blond skuštrana glava desno zgoraj je strašno grdo gledala. Pa saj, v bistvu ima prav! Tud mene bi blo groza tega prizora, da bi moja mama v taki fini restavraciji skakala okrog s fotoaparatom in mi delala sramoto. Sem se kar takoj na licu mesta posula s pepelom in pri priči nehala. Svojo potrebo po pritiskanju na sprožilec sem bolj ali manj iživela že prej, na sprehodu.