Perfect day

Včeraj smo imeli piknik na obali in bilo je popolno. Tako zelo, da smo počakali še na sončni zahod. Želim vam prelep konec tedna.
Yesterday we we had a picnic along the coast and it was perfect. We allso waited for the sunset. I wish you beautiful weekend.

Blazno resno o Coetzeeju

Že pred časom sem zapisala, da je Urban pritisnil zadnjo piko v svoji knjigi in sem potem napovedala obdobje žuranja, druženja in sprostitve. Še kar malo traja, veste! Ker vem, koliko truda in časa je bilo vloženo v to knjigo, sem še toliko bolj ponosna na svojega najdražjega in zato se mi zdi čisto prav, da nekaj o knjigi objavim tudi tukaj. Konec koncev je to prva slovenska monografija, posvečena opusu nobelovca J.M. Coetzeeja.
Knjiga je teoretska, vendar ne pretirano, tako da je odličen pripomoček za tiste, ki jih branje Coetzeejevih knjig navduši in bi radi še malo bolj poglobljeno razmislili ali pa predebatirali nekatere pisateljeve teme oziroma vzgibe pri pisanju.
Jaz sem od v sloveščino prevedenih knjig prebrala Sramoto in Deška leta, zdaj se bom pa lotila tudi drugih dveh delov njegove avtobiografske trilogije, Mladosti in Poletja. Potem pa najbrž Življenja živali. Vedno se jezim nase, da premalo berem in zdaj že spet zelo pogrešam pogovore o knjigah, ki sva jih imela z Urbanom. Včasih sva brala vzporedno in se potem pogosto pogovarjala o vsebini, karakterjih. To je krasen način, da pripelješ pogovor do nekaterih tem, ki jih sicer zlepa ne obdelaš.
Ko je blogerka Alja pred kratkim pisala o tem, kaj se je nabralo na njeni knjižni polici, sem se spet spomnila na nek film, ki sem ga gledala pred kratkim in ki me je spodbudil k razmišljanju o tem, da bi ustanovila bralni klub. Mogoče pa tokrat v blogerskih krogih, kaj pravite?

Smaller predstavlja Studio13

Dragi moji, zelo vesela in kar malo važna sem že par dni. Da bi vse skupaj še malo podaljšala sem se sklenila považiti še pred vami. Pred nekaj dnevi so na blogu Smaller, ki izdaja tudi Smallmagazine, objavili mojo malo spečo muco in to v družbi z sovico Abigail Brown, angleške oblikovalke, ki jo zelo občudujem. O Smallmagazine sem že pred časom pisala tukaj, o Brownovi pa v kratkem sledi prispevek pod rubriko Lutkarice.
Kaj pravite, a ni fino, no :)?

Foto Užas ml.

Danes bi vam rada pokazala, kako vidi svet naš najmlajši družinski član. Če hočem razložiti naslov objave, pa moram še par korakov nazaj.
Zelo rada imam fotografijo in nekaj časa se je še posebno intezivno prepletala z mojim življenjem. Poleg branja in gledanja fotografij mi je seveda v veliko veselje in zabavo tudi pritiskanje na sprožilec. Fotoaparat skoraj vedno in povsod vlačim s seboj. Moji fantje, natančneje: najstarejši in drugi takoj za njim, sta včasih že kar malo nastrojena, ko me vidita s fotoaparatom v roki. Ne marata se fotografirati ad primum in zdi se jima da pretiravam ad secundum. Poleg tega je to idealna priložnost, da me malo zbadata. Jaz sem namreč Foto Užas! Tako me je že v začetku najine zveze prekrstil U., ko je odkril mojo manijo. Meni se zdi to prav zabavno in roko na srce, včasih so motivi ali kadri, ki jih izbiram, močno neobičajni in marsikomu nadvse nenavadni. To zbadanje gre malo za šalo in malo zares, predvsem pa z ljubeznijo, kot rada verjamem. Doma imamo Foto Užas "picture wall" in lično urejene foto užas albume. Slednji so velik vir navdiha za našega malega Nila. Gleda in prelistava jih kot slikanice, zato mislim oziroma verjamem, da se je tako v njem prebudila fotografska žilica. Fotoaparata mu še ne dam v roke, zato pa pridno uporablja moj mobitel. Malo za igranje igric in malo za fotografiranje. Tako, zdaj imamo tudi Foto Užas mlajšega in jaz z veseljem sestavljam njegov "portfolio".

interier

pri avtomehaniku

DIY: Origami srček

Mislim, da sem že kdaj prej povedala, da nič kaj dosti ne dam na novo uvožene praznike, kar velja tudi za Valentinovo. Malo je že zlizano, pa vseeno bom tudi jaz pritrdila, da je lepo, če tiste, ki jih imamo radi presenetimo kar tako, čim večkrat in čim bolj nepričakovano.
Je pa res, da je po novem tudi pri nas praznik zaljubljencev postal zelo popularen in tudi če ga "kao" ignoriramo, ne mine neopažen.

Ko sem nekaj iskala po netu sem na enem luštnem blogu po naključju našla tole idejo za lepo sporočilo na srčku. Origami mi je tudi sicer zelo všeč, tale srček je pa še posebno posrečen. Meni se zdi zelo primeren tudi kot okrasek za novoletno smrekco. No, to je sicer že mimo, pa za drugo leto. Če je tudi vam všeč, si natančna navodila o izdelavi poglejte tukaj. Kako pa vi, praznujete Valentinovo?

Zimske radosti!

Modra

 Modra je čudovita barva. Všeč so mi prav vsi njeni odtenki; indigo, jeans, svetlo modra, z dodatkom zelene prehaja v živahno turkizno ali pa zamolklo petrolej barvo, zelo temna, skoraj črno modra, sivo modra....Različic je res veliko. Od tega kako jo kombiniramo z drugimi barvami, pa je odvisno kakšno vzušje v prostoru oz vtis bomo ustvarili.

Modra se v kombinaciji z belo uporablja za ustvarjane svežega, mediteranskega izgleda (tako v interierju, kakor tudi pri oblačenju). Če pa jo postavimo skupaj s temnejšimi in pudrasto zamolklimi barvami kot je siva, vijolična, zelena, rjava in podobne, dosežemo boemsko orientalski pridih.

Težko bi se odločila kateri od teh dveh slogov mi je ljubši. Odvisno od razpoloženja in mogoče tudi letnega časa. Sicer pa mene vedno prevzame belo modra keramika in japonska tehnika barvanja blaga Shibori z indigo modro (glej blazine zgoraj). Slednja mi je, poleg indijske tehnike ročnega tiskanja z lesenimi izrezljanimi bloki, najbolj pri srcu. Katera je pa vaša najljubša barva? Skoraj bi pozabila, vse fotke so iz Pinteresta.