Bella Italia!

Sirmione

Malcesine

Nedelja se že počasi zaključuje, jaz pa prav po nedeljsko umirjeno in razneženo zbiram vtise in urejam fotografije z naših prvomajskih mini počitnic. Na Gardsko jezero smo se odpravili predvsem zaradi otrok, saj sva jim že večkrat obljubila obisk Gardalanda, a je na koncu vedno nekaj prišlo vmes. Malo pa je seveda vleklo tudi naju, predvsem zato, ker je bila lanska izkušnja, ko smo šli za krompirjeve počitnice v Legoland, tako zelo pozitivna. Da o zelo ugodnem najemu apartmaja sploh ne govorim ...
Predvsem smo si krivi sami, saj izbrani termin še zdaleč ni bil idealen, ampak vseeno moram reči, da je bil Gardaland kar precejšnje razočaranje. Povsod so bile neznosno dolge čakalne vrste (mislim da v življenju še nisem toliko časa stala v vrsti) in kot da to ne bi bilo že dovolj frustrirajoče, so si premeteni Italijani izmislili še ekspres karte. Vstopnina za štiričlansko družino že tako ali tako ni ravno poceni in ker so bile čakalne vrste dolge tudi po 60 minut, so prodajali še ekspres karte, s katerimi si enostavno preskočil vrsto. Tega seveda prej nisemo vedeli smo pa hitro opazili ta "nateg", ker so nekateri tako elegantno uleteli in se postavili pred vrsto.
Sicer je bil pa tisti dan namenjen otrokom, ki so kljub gneči in vrstam blazno uživali in to je tudi najbolj pomembno.
 

Torbole

Limone

Salo

Mene je jezero povsem prevzelo in očaralo. Ob jezeru je polno prijetnih majhnih mestec in veliko možnosti za vodne športe, kolesarjenje in hribolazenje. Tako veliko je, da imaš ves čas občutek, kot da si ob morju, le vonj v zraku in številne račke v vodi in na obali te opominjajo na to, da si ob sladki vodi. Tudi vegetacija je podobna obmorski, samo še bolj bujna. Povsod je polno oljk, palm in tudi drugih čudovitih dreves, vse cveti in diši.
Iz fotografij sem sestavila par razglednic krajev, ki smo si jih ogledali. Najbolj mi je bil všeč izlet z ladjico na zahodno stran jezera, kjer smo si ogledali mestece Limone. Impresivno na goro prilepljeno naselje je čudovito dišalo po citrusih, ki je tudi sicer eden izmed mojih najljubših vonjev. Sladki vonji limoninih, mandarininih, pomarančnih in grenivkinih cvetov so se mešali s svežim vonjem po sadežih in ustvarjali omamno prijetno vzdušje. Če bi lahko, bi prav ta vonj spravila v stekleničko in ga odnesla s seboj domov, tako pa sem se zadovoljila kozarcem limonine marmelade.
Čeprav z rahlim dežjem pospremljen, se mi je v spomin vtisnil tudi sprehod ob oljčnih nasadih po stari rimski cesti v Torbolah. Piko na i petdnevnega pohajkovanja pa je bil ogled impresivnega zalivskega mesteca Salo, kjer sta v izdihljajih druge svetovne vojne Hitler in Mussolini osnovala bazo v boju proti zaveznikom in osvoboditeljem, vanj pa je Pier-Paolo Pasolini postavil tudi svoj kontroverzni film Salo ali 120 dni Sodome. Seveda pohajkovanje po tem mestu še zdaleč ni bilo tako ekstremna izkušnja kot ogled filma, vendarle pa ima z njim nekaj skupnega: lep in optimističen epilog.