Lenoba sem. Obljubila sem vam eno poročilo iz pohajkovanja po Londonu, pa kar cincam. Teden se tko hito zavrti okrog, ampak bom, bom.
Kolk sem zadovoljna z novim fotoaparatkom, pardon, mobičem? Kot majhen otrok, res! Pa kamen se mi je odvalil, ker sem opravičila nakup...blazno bi se žrla če bi se izkazalo, da sem spet zapadla v nesmiselno trošenje. Pred časom sem se namreč odločila, da je treba v življenje spet uvest malo več skromnosti in se veselit bolj zaradi vsebine in ne toliko zaradi materialnih stvari. Ja sej vem, sliši se zlizano, sam je res. Pa sploh ni tko enostavno, vam povem, skušnjave so ves čas na preži. A imate vi tud kake podobne dileme?
Kar se pa tiče treh reči, v preteklem tednu...da mal pokomentiram fotke. Mam nouga, blazno simpatičnega prodajalca cvetja na tržnici. Tolk me je očaral s svojimi popusti in "za povrh" rožcami, da ni za povedat ;). No, on me tudi skuša, sem ga prokužila, najrajš bi vidu, da pridem vsaj dvakrat na teden. Ampak mu ne bo ratal.
Zaradi dežja se je moje priljubljeno sprehajališče spremenilo v blatni dol. Ampak meni je še vedno lepo na tistem polju.
Tečem, še kar redno...prosim če me kdo pohvali. Anitaaaa?? Zaenkrat po svoje, se pravi brez pravega reda in v kombinaciji z hitro hojo navzgor, po okoliških hribih. Tale naša Luna, mi ne dovoli ležat na zofi, na bombonjere je pa sploh alergična. Mislim, če me vidi z pralino v roki, jo takoj ukrade, če sem samo za trenutek neprevidna.