 |
| Odi in Frida |
 |
| Yugi in bratec |
|
|
|
|
Pri meni se zadnji dve leti vse vrti okrog mačkov, to ste najbrž že opazili, ne? Pa nisem samo mačjeljubka, vse živali me ganejo, še posebno psi. Kot otrok sem domov vozila zapuščene muce in tudi kakega izgubljenega psa smo posvojili. Ker smo bili trije otroci in smo vsi navijali za psa, je mama na koncu vedno popustila. Najdlje oziroma do konca sta bila z nami mešanka Nera, ki jo je negdo še kot čisto malo kepico pustil pred našo hišo, in Maj, čisto otročji boksar, ki ni nikoli zares odrasel. Oba sem vozila v pasjo šolo. Nero sem uspela lepo socializirati, Maj pa je bil malo bolj trmast in se je na najbolj običajen ukaz "sem" odzival različno, glede na trenutno razpoloženje.
Zdaj, ko imam sama otroke in svoje gospodinjstvo, sem se raje odločila za muco, tudi zato, ker so nezahtevne in se večinoma rihtajo po svoje. Na sliki zgoraj sta Odi in Frida, ki sta k nam prišla skupaj. Žal smo Odija predlani izgubili. Mislim, da se je zastrupil, našli smo ga ob cesti, samo ni izgledal poškodovan. Prepričana sem, da je zdaj v mačjem raju. Ko sva z N. kopala grob, sva naletela na nekaj kovinskega v zemlji. Bila je čisto prava podkev, na našem vrtu in to ravno na mestu, ki sva ga z N. izbrala zanj. A ni to nenavadno naključje?
Na drugi fotografiji je pa naš prvi muc Yugi, pravi mačji kralj je bil. Skupaj z nami se je preselil v novo hišo in cel vrt je bil njegov. Vendar njemu to ni bilo dovolj. Ko je odrasel, si je začel iskati kraljico in odtaval po svoje. Naš mali N. tega dolgo časa ni prebolel. Pogosto se je postavil na dvorišče in ga s solzami v očeh klical. Moje zgodbe o tem, kako se je Yugi preselil k svoji izbranki in zdaj skrbi za njun mačji zarod, nikoli ni čisto zares kupil.
Za konec pa še nekaj besed o Fridi, ki je odrasla v pravo lovko. Neverjetna je, takšne mačke nisem še nikoli imela. Lovi vse, krte, podgance, voluharje, srake, celo veverico je, po pripovedovanju soseda, zadnjič preganjala po vrtu. Še dobro, da ji je ušla in da me ni bilo doma, saj res ne vem, kako bi se odzvala na takšen prizor. Letos, ko je tako imenovano mišje leto, pa je svoj lovski instinkt še dodatno izpilila. Komaj čakam, da se ta nočna mora konča. Skoraj vsak dan nam prinese pokazat svoj plen in vsakič znova me presune. Obnašam se nemogoče, tako kot si sebe nisem nikoli predstavljala. Po navadi kričim in tečem v drugo smer. Frida si najbrž misli, da sem popolnoma prifliknjena. Moški del družine je precej bolj skuliran in zdi se mi, da Frida to tudi ceni. Se mi zdi, da je mene spregledala. Ugotovila je, da sem samo na videz skulirana in zato svoj plen še raje prinese, kadar imamo obiske. Mislim si, da se vsi mački v soseski režijo na moj račun, ko jim Frida pripoveduje, kako sem se katapultirala z ležalnika in histerično odbrzela v hišo. Takle mamo ...
