Orehovo leto

Moj dragiša pravi, da je letos orehovo leto. Seveda mu verjamem. Itak! Sicer pa je to jasno že ob pogledu na košaro tam zgoraj. Na vrtu imamo en oreh, na njem je otroška hišica na drevesu, ki ima pločevinasto streho. Že dober mesec orehi odpadajo ob vsaki manjši sapici, mi pa smo deležni nenavadnih zvokov. Neke vrste improvizirani tolkalni jazz. Predstavljajte si, kako je, če močno zapiha ;).

My man says that this is the walnut year. Of course I believe him, anyway! Otherwise, that is clear already if you just look at that basket on the photo. We have a walnut tree in the garden and there is also our children's tree house with a tin roof. The nuts fall off at every small breeze and we enjoy listening the unusual sounds all day long. A kind of improvised jazz. Imagine the sounds when the wind blows stronger ;).

Mačji podmladek

 

Pred časom sem pisala o tem, da spet šivam. Počasi mi gre, ker vmes počnem še vse mogoče. Nič kreativnega žal, predvsem pa veliko brezglavega hitenja in tole mislim skoraj dobesedno, ker zadnje čase hodim po svetu z oblakom na glavi. Vse je nekako medlo in medla sem najbrž tudi sama. Občutek je že tak, rekel mi sicer ni še nihče, najbrž iz gole vljudnosti. Sicer je pa vseeno, ker se bom itak kmalu poboljšala. To sem si obljubila in danes sem tudi naredila prvi korak v tej smeri. Malo sem se šla vrtnarko in to me je prav lepo razvedrilo. Posadila sem glicinijo in vzpenjavo belo vrtnico pa še dva grmička za katera ne vem imena, zdaj pa spokojno čakam na napovedani dež. 

No in če se vrnem na osnovno temo, naj povem, da me šivanje tudi sprošča. Zelo. Tile mucki zgoraj so skoraj vsi že v Iki, prva dva zgoraj in zadnji zgoraj pa so na voljo v moji novi Etsy štacuni. Iiiii, kolk se mi smeji, končno mi je uspelo! Kakšna se vam zdi?

Novi mucki so narejeni pretežno iz lana in imajo zaprte očke. Strašno so zaspani in tudi njihovi novi lastniki se bodo zlahka zazibali v "mižale", ker sem v polnilo dodala sivko. Malo jih je treba stisnit in že zadišijo. Enega sem sešila tudi zase in zdajle ga grem povohat, da mi prežene ta nadležni oblak.

Frida in druge mačke

Dolgo časa nisem čisto nič ustvarjala, razlogov je več in dolgočasno bi jih bilo naštevati ampak dejstvo je da sem pogrešala kreativnost. Poleti sem nekaj malega slikala ampak o tem kdaj drugič. Šivala pa nisem že dobre štiri mesece in pošteno so me že srbeli prsti. Tole so moje muce v delu, 13 jih je, kar je zgolj slučaj, ker tolk vraževerna pa spet nisem. Nekaj je naročenih za Iko, ostalo bom pa pofotografirala za na spletno stran in Etsy štacuno, ki jo bom zdaj zares in nepreklicno odprla! Tamle zgoraj na prvi fotki je pa naša Frida. Luštna ne? Luštna in zelo posebna. Obnaša se kot kak mali kužek. Včeraj ko sem tole fotografirala mi je ves čas nagajala, danes mi je pa do fundamenta zgrizla krokse in se lotila še blazine za jogo.

VSE NAJBOLJŠE!!!

Danes je poseben dan. Naš dragi pater familias praznuje rojstni dan in to okroglo številko. Tole torto mu je spekla moja sestra, kar je še posebej obeležilo dogodek. Moja sestra namreč ni prav navdušena kuharica in se tega opravila bolj poredko loteva. Skoraj prepričana sem, da je tole njena prva torta. Mislim, da mi ob tem dejstvu "food blogerke" in blogerji seveda, zdaj  lahko oprostite za tale skrajno amaterski in nestiliziran posnetek. To torto sem preprosto morala fotografirati!
Zjutraj, ko jo je prinesla, smo si  jo ob kavici  tudi privoščili in zelo je bila okusna.

Oljka, macesen in sivka

Včeraj je bil čudovit dan, in še 13. za nameček, kar si lahko vsakdo razlaga po svoje, pa naj bo vraževeren ali ne. Vzela sem si nekaj uric čisto zase in to me je zelo osrečilo. Na terasi sem  si privoščila ledeno kavo in prelistala novo Elle. Kupila sem jo, ker vem, da je notri intervju z pepermintko. Bravo Katja! Poleg tega je notri ena luštna pisana hiša, polna zanimivih predmetov, katere (so)lastnica in dekoraterka je Silvia. Zanimiv je tudi intervju z našo oblikovalko Niko Zupanc ter s perspektivno srbsko slikarko in oblikovalko Jeleno Blečić. Mimogrede: mislim, da sem se zaljubila v en njen stol in spomini iz otroštva mi prišepetavajo, odkod je prišla inspiracija zanj.

In če se vrnem nazaj na teraso, naj povem, da jo obroblja sivka, ki še kar cveti. Menda bi jo morala že zdavnaj porezati, da se rastlina pred zimo okrepi, ampak meni so cvetovi tako všeč, da jih pustim rasti, dokler se sami ne posušijo. No, in zato sem bila prijetno nagrajena, obiskala sta me namreč dva metuljčka. Medtem ko sem od zadovoljstva kar predla, sem pofotografirala še svojo novo pridobitev - oljko. A ni lepa? Dolgo sem si jo želela in zdaj jo imam. Tako kot jaz, se je tudi ona zadovoljno sončila na terasi. Ko se bo shladilo, jo bom prenesla noter in upam, da bo lepo prezimila. In za konec še macesen. Tista nočna omarica in stranska mizica ob kavču sta iz macesna, ki je včasih stal ob naši hiši. Macesen je šel preveč v višave in je postal nevaren, zato smo ga morali posekati. Zelo smo ga imeli radi in zato smo se odločili, da mu podarimo novo življenje. Pri tem projektu je aktivno sodelovala moja mami, ki veselo kipari in je spretna z motorko. Deblo je zrezala na manjše kose, olupila lubje in na grobo prebrusila. Potem sem nastopila jaz. Fino brušenje, oljenje, spet brušenje, voskanje in za piko na i še filc, ki sem ga nalepila spodaj, da zadeva ne praska po tleh. Tako, zdaj imamo dve novi nočni omarici in eno stransko mizico, ki poleg vsega še prav lepo dišijo. Ah, kaj če bi bil vsak dan praznik? Najbrž ne bi bilo zanimivo. Za konec pa še Iron and Wine in en sproščujoč komad, tukaj.

Siva

Zelo rada imam barve in v različnih obdobjih me prevzamejo določene barve oziroma barvne kombinacije. Ponavadi vzljubim določen oddtenek barve in potem postopoma celo paleto od najsvetlejše, pastelne do najtemnejšega odtenka. Ko sem bila mula, je bila moja najljubša barva vijolična, potem sem imela obdobje črne, ki je bila omejena izključno na mojo garderobo, potem je sledilo "natur" obdobje, ko je prevladovala rjava v vsej svoji pestrosti, od peščene, sivo rjave, do čokoladne. Enkrat vmes me je očarala zelena, ki jo imam še vedno zelo rada in če me otroci vprašajo, katero barvo imam najraje, vedno izstrelim - zeleno! Iz kolažev, ki sem ju sestavila za današnjo objavo, ste najbrž že razbrali, da je siva barva tista, ki jo imam trenutno najraje. Če sem čisto iskrena, moram napisati, da me je obsedla. To si že moram priznati, če ne prej, pa ko odprem omaro, čeprav se sliši malo otročje. Siva je dobesedno preplavila mojo garderobno omaro in se počasi seli tudi drugam. V dnevni sobi sta zdaj dve steni že sivi in obstaja resna nevarnost, da se bom z barvo in čopiči oz. valjarčki spravila še na eno izmed otroških sob, pa tudi spalnico imam že dolgo v mislih (temno sivo, nekaj takega kot tamle zgoraj). Jap, tole traja že kaki dve leti ... bomo videli, kam me bo pripeljalo. Kaj pa vi, imate kakšne podobne "probleme"?
Kolažek zgoraj je iz mojih mapic na Pinterestu. Spodaj pa izbor iz Etsyja.

1. obešanka z oblački, Mosey, 2. svilena torbica z rožo, BagNoir, 3. sivo bele papirnate slamice, CupcakeSocial, 4. print dežne kapljice, Priss Designs, 5. tunika, cocoricooo, 6. plašček, ramies, 7. nakupovalka, ozetta, 8. topli filc copati, kadabros

P. S.: Tistega ježka zgoraj, ki je dekoracija in obenem pepelnik, sem našla na Pinterestu in takoj pripela. Točno takšnega imam namreč tudi sama in je moj drag spomin na dedka. Samo da je bil moj dejansko uporabljan kot pepelnik in je v precej slabem stanju, nekaj okrušenih konic in brez najmanjšega ježka, šmrk. Zdaj je zgloncan in ga hranim na polički. Prejle, ko sem odprla Etsy, da bi preverila linke, pa zagledam takšnega, le da v zlati barvi, tule.

SMALL MAGAZINE

Spletne revije so super, se vam ne zdi? Knjige res ne bi mogla brati takole v elektronski obliki ampak revijo pa z veseljem prelistam. Všeč mi je, ker so pogosto navedeni linki, ki te pripeljejo do izvorne spletne strani ali trgovine. Poleg tega je pri teh revijah ponavadi poudarek na podobah in ne toliko na tekstu, kar je fino, še posebno če ičemo kako inspiracijo za ustvarjanje ali pa samo za sanjarjenje o tem kaj bomo, ko enkrat bomo. No, tale small magazine je kot sem nekje prebrala, sploh ena izmed prvih spletnih revij. Namenjena je otrokom in vsem, ki jih zanima otroška moda, ilustracije, dizajn in kreativni projekti namenjeni ustvarjanju z otroci. Ustanovili sta jo prijateljici, ki živita na dveh različnih kontinentih, Christine iz Texasa in Olivia iz Avstralije. Skupaj s prijatelji in sodelavci, jo takole na daljavo pa vendar zelo uspešno ustvarjata že kar nekaj časa. Zadnja številka je že 18-ta po vrsti, izšla je julija tako da se najbrž prav kmalu obeta nova jesenska številka.