Pretirano ležerno sem začela to leto. Nisem si tako zamislila in obljubila ampak bo že. Leto je še mlado in vse se še lahko nadoknadi. Za šivalni stroj se letos sploh še nisem usedla. Tkanine, škarje in številni pisani trakci so lepo pospravljeni v omari in potrpežljivo čakajo name, ki ves čas nekaj urejam in tekam okrog s telefonom v roki. To je tisto, malo brezglavo hitenje, medtem pa moja "to do" lista prav po polžje nabira kljukice. V tem počasnem ritmu se vrstijo tudi objave na blogu :).
Pretekli konec tedna smo imeli doma eno manjše praznovanje ob velikem dogodku. Urban je pritisnil zadnjo piko v svoji tretji knjigi, ki bo na svet prišla enkrat v teh dneh. Zelo sem vesela in ponosna nanj.
Prišla sta Arnela in Gregor, ona je s seboj prinesla polno košaro nekih eksotičnih začimb in super okusen Tiramisu z zelenim čajem. Ker je Natan navdušen nad kuho in nad vsem kar vsaj malo spominja na Japonsko, je bilo jasno, da bo on Arnelin prvi asistent jaz pa deklica za vse. Tudi prav, meni je tako ustrezalo. Skuhala sta Miso juho, zvitke iz riževega papirja z mesom in riževe rezance s praženo zelenjavo in oreški. Slastno, vam povem.